Danes
je dan, rezerviran za upe.
Lahko
se izkažejo prazni, povsem,
pa jih
zložil na zgrešenih bom kupe,
in
solze olajšajo težo očem…
Danes
je dan, na izgled kot ostali,
skaže,
docela, če bo zabolel,
ko vse
bi vedel, bi prazni postali
vsi
moji dnevi, ki še jih bom štel…
Danes
je dan, ja, in noč tudi pride,
bojda ne
bo se ustavil mi čas,
in tudi
sonce, domnevno, vzide,
ko se
bo stišal ozvezdij vseh glas…
Morda
mi ptice v nebo poletijo,
če ne
zakrije ga črn oblak,
morda
žgolenja številna zaspijo,
ko
mrtvokrilne popadejo vznak…
Danes
je dan, ja, in kdo le bi vedel
kaj bo
prinesel, kako se odvil,
vem pa,
da svet se ne bo mi sesedel,
iz
ruševin se še sploh ni rodil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar