Življenje vse povrne?!

Pravijo, da vse življenje vrača,

ne verjamem, tvezijo v tri dni,

je življenje zvita kača,

vse po svoje preobrača,

prej udari, kot pa podari,

kjer dobrota je sirota,

čudna so življenja pota,

pa prav rado te v povrat boli!

 

To, kar seješ, to bo dano žeti,

mislim, da me varajo oči,

nikdar nisem znal vzeti,

silil drugega trpeti,

pa ne vem, čemu potem pekli,

vedno me je prav vodilo,

mi korake otežilo,

zdaj pa pot docela mi stoji!

 

Pravijo, da vsakdo sebi kuje,

kaj pa vem, morda pa res ne znam,

vse kar dobro zametuje,

nad poštenim se zmrduje

raje pustil iti sem drugam,

steze moje nesteptane

so nosile mi le rane,

sem dajal se, da ostal bi sam!

 

Pravijo… ma naj kar govorijo,

tolažeč ni več noben mi up,

kadar sanje mi letijo,

se, po vrsti, spremenijo

v ruševin bolečih velik kup,

nič več se mi ne obeta,

čaka zgodba, vsa izžeta,

da v pepel se spremeni moj trup!