Pogrešam te

Pogrešam te, na vsak moj dih,

vsaj stokrat, če ne raje več,

si moja moč, in moj navdih,

ni smeha, kar odšla si preč…

 

Ob sebi bi te rad imel,

ker tu te tudi potrebujem,

da zopet zate bi živel,

da, s tabo vred, nek jutri snujem…

 

Si daleč stran, čeprav, saj veš,

s teboj do konca sem prežet,

pa če na kraj vesolja greš,

iz mene se ne znaš vzet…

 

Pogrešam te, ja, je hudič,

v prazno vsak pogled boli,

in žal ne veš več, čisto nič,

da ti si jaz, in jaz sem ti…

 

In sva na pol, po novem, zdaj,

obema vse je izgubljeno,

nekoč sva vedela zakaj

ni dva iz dveh, pač pa je - eno…