(za
šalo izpeta, v resnico odeta)
Dekleta
srednjih let, žene,
ki voljne
ste, in dosegljive,
nek
samec, star, vendar še gre,
želi si
nove perspektive!
Neumen
nisem, sem zabit,
tako življenje
pravi,
uspešen,
a znam naredit,
da
zlodej vse pospravi!
Ne
tepem, tudi ne kričim,
baje teroriziram,
prisoten,
a lahko kot dim,
nekako
zmanevriram!
Povprečje
nič mi ne leži,
sem nadpovprečna
skaza,
obraz
pa čuvam, ker mi ni
živeti
brez obraza!
Res, ne
ponujam bog ve kaj,
me ne
krasi imetje,
imam
nek mini kmečki raj,
z
napako – v breg vpet je!
In
pišem, ja, tega ne dam,
in včasih
tudi pojem,
pa
doumeti tudi znam,
a – v glavnem
bo po tvojem!
Bom
tvoj, ali pa tudi ne,
tako,
kot boš hotela,
ob meni
itak nič ne gre,
da
upati bi smela!
En sam
pogoj, če mi boš všeč,
da boš
z menoj ostala,
in
nikdar, res, nikoli preč
od mene
ubežala!
Ni komentarjev:
Objavite komentar