Žiga-žaga,
žiga-žag,
od začetka
pa do kraja,
krajša,
reže in razkraja
sam
gospod, presvetli vrag…
Mu v
nenehno je zabavo,
vsak poteg
boleče reže
neke
rane, vedno sveže,
skuša
voljo trmoglavo…
Zna
kazati se medeno,
in se
slini, ti obeta
mnoga
vražje lepa leta,
če mu
dušo daš v zameno…
S čem
le z njim bi trgoval?!
Daleč
stran je odletela,
sebe s
tem mi je vzela,
pa brez
duše sem ostal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar