Če
najdem kdaj, kar sem imel,
nekoč,
v nekih vseh takrat,
ničesar
več ne bom želel,
za hip
ne bo mi žalovat…
Le
nekaj duš, toplih oči,
ki so
za večno legle vame,
in
svoje hodijo poti,
a nič
iz mene jih ne vzame!
Če
najdem kdaj, kar sem imel,
in zdaj
mi dano ni imeti,
previdneje
bom vse počel,
in
spraševal, če smem jih greti…
Zaupal
vselej sem, verjel,
spodbujal
let, porajal krila,
a ne
zato, ker bi želel,
da v
dalje bi jih, vse, nosila…
Ne vem,
je moj imam te rad
prevelik,
in zna breme biti?!
Nikdar
ga znal vsiljevat,
na silo
se ne da čutiti!
Če
najdem kdaj… ah, se slepim,
saj ni,
da ni, a je zbežalo,
in vse
to, znova, doživim,
ko me
ne bo nič več ostalo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar