In je
danes, spet, nov dan.
Ni
drugače, noč gre stran,
z njo
pa tema izpuhti
in se,
bojda, razsvetli…
Kaj po
novem danes bo?
Razen,
da drug datum piše?!
Bo,
kjerkoli, bolj lepo,
mi bo
smeh dospel do hiše?!
V novem
dnevu stari jaz.
Z
vsakim novim manj ostajam,
bolj razbrazdan
je obraz,
težje
neko moč porajam.
Ko
obrnem, z novim, list,
zgodb minulih,
koledarja,
je
pogled za ščep bolj čist,
sonce
se kaj bolj podarja?!
Ne,
zgolj dan kot dan, nič več,
čas nek
nov, ki zgolj polzi,
jaz pa
čakam, da gre preč,
noč da
misli umiri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar