Manj
kot vem, manj boli,
vem pa
več, kot se ti zdi,
mi
pogled dospel je tja,
kjer
nihče se ne pozna…
Kaj bi
dal, zgolj za to,
da verjeto
bi bilo,
to, da
se nikdar ne kažem
s tem,
da se v obraz ti lažem…
Ko bi
zmogel, ko bi znal,
kaj šele
za to bi dal,
znova
bi živel nekoč,
in
sijal bi, na vso moč…
Ni mi
druge, zgolj pekli,
reže v
dušo, do kosti,
in tako
je, bržčas, prav,
sem
dobil, kar sem iskal…
Ampak,
veš, morda, čez čas,
ko ugasnil
bo moj glas,
ko
poleže se vse to,
ti moj
lik drugačen bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar