Povejte
mi, prosim, kje delajo sanje,
kje tkejo,
iz mavrice, njihovo moč,
da sme
se življenje odevati vanje,
in
sploh premakniti se, vsaj nek up zroč,
povejte
mi, prosim, jih moč je kupiti,
za ceno
še vprašam, ker nisem bogat,
bi
tiste preproste mi znale prav biti,
za
silo, vsaj prvo, ja, vsaj zaenkrat…
Povejte,
jih delajo sončne, sijoče,
da znajo
topliti, porajati moč,
pa da
jih prehitro vzeti čas noče,
zapolnijo
dan, in zdržijo v noč,
saj ni,
da bi zmogle mi prav vse rešiti,
a tudi,
če malo, je bolje kot nič,
že z
malim bi zmogel ponovno kreniti,
že z
malim bi padel z vratu mi hudič…
Povejte
mi, prosim, so sploh dosegljive,
da ne
bi iskal, in pa taval zaman,
že itak
premnoge bile so mi krive,
ko so,
kot metulji, sfrčale mi stran,
lahko
so z napako, in tudi počasne,
da bi
le zdržale vsaj jamstveni čas,
vsaj
toliko, da mi v miru ugasne
do
zadnjega up, in za njim tudi glas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar