Samohodec

Premagal doslej sem številne izzive,

pa se bom še s kakšnim soočal,

ne, niso mi sile številne nič krive,

sem vselej o sebi odločal.

 

Govoril, takrat, ko prav vsi so molčali,

z njih toženjem nikdar se strinjal,

in vlekel, ko davno poprej so zastali,

nikomur nikdar se udinjal.

 

Še v isto njih smer me nikoli ni gnalo,

še manj, da poti bi delili,

sem hrbet podstavljal, da čezenj je žgalo,

ko drugi so vsi se poskrili.

 

Ja, rado življenje mi je prikazalo,

da sila so redke vrline,

a vsaj do spoznanja me je pripeljalo,

da šteje KAKO gre in mine.

 

In ni, da ne znalo bi dobro greniti,

če en sam obraz te označi,

mi ljubše, kljub vsemu, tako je hoditi,

preveč niča Zemljico tlači.