Dovolj mi je vsega!

Dovolj mi je vsega,

dovolj mi bolečine,

nikoli ne premine,

pač, v meni je doma,

dovolj mi je vsega,

si dušo bom izrezal,

na kamen jo privezal,

da tone vse do dna!

 

Z življenjem sem navzkriž,

nenehno me preskuša,

in prošenj ne posluša,

le meče mi na križ,

sem vselej se dajal,

to dobra ni navada,

do konca te izstrada,

tam, kjer bi vsak jemal!

 

Dovolj mi je vsega,

se moram naučiti,

v dobro lastne biti,

nič več vse do pekla,

ni kaj, če vsakdo zna,

k hudiču bom pošiljal,

in sebi le postiljal

sred' svojega sveta!

 

Čeprav, vem, idiot,

doslej nisem uspeval,

za hip nikdar okleval

v dajanje vleči pot,

zaupal sem, verjel,

pa mnogokrat je pelo

po glavi mi veselo,

sem sebe, bebca, klel!

 

Dovolj mi je vsega,

že mine bolečina,

ostane le lupina,

brez sanj in brez želja,

na dnu bo kamen stal,

in duša izpuhtela,

nič več težav imela,

pa v miru bom zaspal.