En obraz…

Ko prišel sem na ta svet,

en obraz zgolj so mi dali:

»Glej, kako boš šel živet,

ne bi se te sramovali!«

 

»Ga umažeš, enkrat zgolj,

pa nikdar več čist ne bo!

Je nesnage že dovolj,

pusti tla, in zri v nebo…«

 

In sem zrl, v nebo.

Zvezde, sonce, modro trato.

Še v oblake mi je šlo,

a nikdar, nikdar v blato!

 

»Glej, kako boš šel živet…«

vode ni, ki smrad izmije,

časa ni neštetih let,

da pozabi svinjarije…

 

En obraz, že zguban, star,

zna razkriti bolečine,

dan mi čist je bil v dar,

in v čistem tudi mine!