Pravkar sem prijatelju pripisal…

Sprašuje se namreč o tem, kaj je bolje…

1 – biti mrtev, in živeti v spominu nekih drugih;

2 – biti živ, a od vseh pozabljen;

3 – sploh se ne roditi, ne obstajati.

 

S pozicije človeka je, v tem, tako »lepem«, »dobrem«, »poštenem« nagonskem svetu zagotovo najboljše, vsaj za moj okus, zaporedje 3 – 1 – 2, kar sem mu tudi zapisal, a mu obenem pripisal, naj se raje ubada s tistim, kar še zmore narediti, izkazati.