… si
res bedak,
in tu
dileme ni,
pa
zmore ti izpiti spak
do
konca vse moči…
V
dobroti lépo le želiš,
in daješ
se, razdajaš,
na
koncu pa ugotoviš,
da sam
v željah ostajaš…
Če si
bedak, si res bedak,
verjameš,
in zaupaš,
da ti v
rokah ostane zrak,
le hip
preden obupaš…
Bedak
sem bil vso svojo pot,
iskal sem
nemogoče,
zdaj
čakam, da bom šel od tod,
in ni
mi nič pojoče…
Ko
enkrat še bi, spet, živel,
domnevam,
bi enako,
kot
človek sem na svet dospel,
s to
bedasto napako…
A,
kljub temu, da je težko,
in marsikdaj
jokaje:
že raje
s čisto grem roko,
kot da
bi šel – svinjaje!
P.S.
Pač, je
tako, preklet je svet
nesnage
vse dvonoge,
pa je
človeku pretrpet
vse
spakasto uboge.
In…
Ko se,
enkrat, naučiš,
nesnago
vso spoznaš,
dobroto
svojo umiriš,
le
redkim še jo daš!
In…
Čakaš,
da ti mine vek,
sam,
samcat, v samoti,
da
zapustiš ta svet pokvek,
potoneš
v tihoti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar