»Sodobni človek« (zgolj nekaj nametanih razmišljanj)…

Življenje je predolgo, da bi ga v zadovoljstvu preživel, in prekratko, da bi njegovo smiselnost učakal.

 

Peščica jih je, ki iščejo poti izven steptanega, prek katerega se črede pomikajo.

 

Znotraj vsake vrste se sleherna posamičnost izkazuje na iste načine, na kakršne se izkazujejo tudi vsi ostali. Samo znotraj t. im. človeštva obstajata dve popolnoma različni, celo nasprotujoči si, izkazovanji, kajti – samo znotraj t. im. človeštva obstajata dve popolnoma različni bitji. In človek, zagotovo, ni v večini.

 

»Sodobni človek«, besedna tvorba, ki priča o dveh stvareh, o laži, in o »zmožnostih«, mišljenjskih, »strokovnih vele-bedakov«!

Povsod tam, kjer križaš dve vrsti, dobiš »nekaj tretjega«, potemtakem tudi pri križanju človečnjaka in človeka ne moreš dobiti človeka!

Ni vse zlato, kar se sveti = ne sodi po izgledu, po zunanjosti! A »izučeni papagajski strokovnjaki« drugače niso zmožni presojati, na temelju zmožnosti zgolj čutnega zaznavanja ( = t. im. pameti), sodijo prav po izgledu!

 

Neandertalec, eden izmed obeh prednikov »sodobnega človeka«, je gensko, in po (ne)zmožnostih mišljenja in čustvovanja, blizu šimpanzu, je z njim v sorodu, potemtakem – če bi neposredno križali šimpanza, ali katerokoli drugo opico, s Homo Sapiensom, bi tudi takrat po zadostnem času dobili človeka?!

 

Narava posluje povsem logično, in dvomim, da ne bo izpljunila vseh teh, ki jo obravnavajo na temeljih izključno lastne »pameti«.

 

Človek je tvorno bitje, a njegova tvornost rada ostane v od-kopit-steptanem-blatu, pa se, vsakemu človeku, in nenehno, kot temeljno pojavlja vprašanje o smiselnosti njegovega obstajanja. Večina s tem nima težav, svojo »smiselnost« živetja vidi v samem živetju.

 

Dopuščam možnost, da tudi izven Zemlje obstajajo razumska bitja, a – če obstajajo, potem so morala razčistiti z bebavostjo, sicer jih danes ne bi bilo več.

 

Kamorkoli je človek stopil, prek planeta, povsod se je razvoj izkazoval na malodane identične načine, le…

V brazilskem pragozdu še vedno obstajajo, ki živijo v »kameni dobi«.

 

Temeljna značilnost razuma je ugotavljanje dejstev in, posledično, spreminjanje okoliščin.

Temeljna značilnost pameti, znotraj t. im. človeštva, je – vsaj oviranje, če ne tudi rušenje vseh prizadevanj razuma.

»Zgodovina se ponavlja.« Da, in nič čudnega, ponavlja se tudi v vsakem mravljišču, v vsaki čredi, v vsaki zmožnosti izključno prilagajanja obstoječim okoliščinam.

 

Ne poznam nobenega »ljudstva«, ki bi bilo zaslužno za t. im. odkritja, in, posledično, za razvoj, sem pa slišal za peščico posameznikov, ki so se s tem izkazovali.

Nobena žaba ne bo žabjega okolja spremenila. Le-to bo spremenjeno izključno takrat, kadar bo ne-žaba do moči spreminjanja dospela.