četrtek, 30. maj 2024

Kakopak, da imajo prav…

Jutri grem po Sonka, pa sem se danes z brega spustil, v dolino, da o(d)pravim kar je bilo o(d)praviti potrebno, kakopak, tudi nabava hrane je bila vključena. Pred tem pa sem, že v jutru, z neko osebo razreševal določen nesporazum, in prav to razreševanje je temelj konkretnega zapisa, katerega bi bilo moč brati tudi v podobi nekakšnega nadaljevanja mojega besedila »Napačen, povsem napačen!«…
 
Zastavim s šalo, kajti slišal sem, med omenjenim razreševanjem, da »ne smem pričakovati tega, da me bo vsakdo razumel«. Smešna zadeva, silovito smešna, kajti pri meni je povsem obratno in – ne samo da vem, da tega ne smem pričakovati, vem še več, vem to, da so izjeme, resnično izjemno izjemne izjeme, ki me dejansko zmorejo razumeti! Ni dovolj prepričanje o tem, da poznaš vse besede, celo prepričanje, da jih razumeš, pa da razumeš tudi tisto, kar izrečem, zapišem, ne, to je krepko premalo, takrat, kadar niti o tem NE veš, o čem govorim, ker si »po svoje« razlagaš vse, ker »po svoje« veš in natanko tako tudi »razumevaš«… pri čemer te niti malo ne (z)moti dejstvo, da ne zmoreš dveh nasprotujočih si trditev o eni in isti zadevi povezati ter, posledično, ugotavljati njuni verodostojnosti, njuni ustreznosti dejanskim stanjem, resnici (primer: tam, kjer je govora o obči poštenosti, obenem pa je povsem »normalno« to, da priložnost-naredi-tatu, tam poštenost, dejanska poštenost NE obstaja!)…
 
Predstavljati si, nekaj, karkoli… vse tisto, kar je v predstavah, je »po svoje« ugotavljati, razumevati, znati, vedeti, vse! S tem da obstaja neka »majhna« razlika, med občim, denimo, »po svoje«, in mojim »po svoje«, kajti jaz do svojega »po svoje« dospem šele takrat, ko skušam lastno dognanje ovreči s primeri iz prakse, a mi takšna odprava spoznanja NE uspe, ker enega samega razloga zanjo NE najdem (nasprotno, najdem izključno podkrepitve moje ugotovitve!)! Ja, tudi jaz imam neke »po svoje«, le da temeljijo na dejstvih (ne na »mislim, da je tako«), da jih zmorem z argumenti razložiti in podkrepiti, ubraniti, tudi takrat, kadar mi resnice, do katerih dospevam, niso všečne!
 
Predstavljati si… v občosti obstaja kopica predstavljanja, predstav, »védenj«, »poznavanj«, »resnic«, ki o ISTIH zadevah govorijo – drugače, celo nasprotujoče si! Pomeni, da je pri tem nekaj HUDO NAROBE, pa ne pri obravnavani zadevi (ona je VSELEJ takšna, kakršna je, se, načeloma vsaj, VSEM kaže v enaki svoji podobi!), pač pa je narobe zaradi NEzmožnosti ugotavljanja, dojemanja, kajti pamet kot taka še zdaleč NI dovolj za kakršnakoli ugotavljanja zadev, katerih značilnosti in vsebin NI moč ugotoviti s čutnimi zaznavami! NE, takšnih ugotavljanj dejanskih stanj, dospevanja do resnice, je zmožen izključno razum!
Primer, banalen primer: Janezu je Pepe dober in pošten, in to zaradi tega, ker je Pepe do Janeza dober, mu daje neke dobrobiti… taisti Pepe je za Franca slab in nepošten, kajti Franc od njega ničesar ne dobi, ampak – Pepe je en sam, pa NE more biti HKRATI in dober in slab, in pošten in nepošten, obenem pa – TI in tvoje ne/zadovoljstvo, zlasti pa tvoja NErazumska zasnovanost, NISTA osnova za ugotavljanje dejanskih stanj, za ugotavljanje sveta, vsega obstoječega (do resnice je moč seči izključno na osnovi ugotovitve DEJSTEV, ki so VSELEJ in do VSEH POPOLNOMA ENAKA – nek previs, na primer, je nekomu radost vzbujajoč izziv, dočim je drugemu nepremostljiva prepreka, celo nezadovoljstvo vzbujajoča… a previs je le previs, in natanko takšen, kakršen je, se obema ponuja)…
Nič čudnega, to, da v poplavah »resnic« resnici ni dovoljeno obstajati!
 
Predstavljati si, »po svoje« razumevati in »razumeti« ter »vedeti«, še zdaleč NI isto kot poznati dejstva, razumeti, vedeti o resnici! In…
 
Kako so takšna predstavljanja in »poznavanja« problematična – obstaja samo ena oseba, ena edina, kateri ne potrebujem ničesar dodatno pojasnjevati, pač pa, pri morebitnem dvomu, zadošča ustrezno argumentiranje trditve. Ena sama!
 
Ob tem me, priznam, nekaj bega, nekaj »zanemarljivega«, nekaj »malega«, bega me to, da – na vseh področjih svojega delovanja sem srečal, srečeval, spoznaval TISOČE, in med vsemi (po)znanimi mi OBSTAJA ENA SAMA OSEBA, KI ME ZMORE RAZUMETI! To, če prevedem, pomeni, da sva samo dva, med tisočimi, napačna, nepravilna, da je z nama nekaj narobe, in to hudo, kajti živiva med takšnimi, ki so najino popolno nasprotje, potemtakem so pravilni, pa recimo tudi dobri, pošteni, sposobni in, vsekakor – pametni (mimogrede, tako omenjena oseba, kakor sem se tudi sam, se zmoreva izkazati z določenimi rezultati svojih delovanj, z določenimi dosežki, do katerih taisti tisoči ne zmorejo, in nikoli ne bodo zmogli dospeti)!
 
Lepo bi bilo, ko bi bilo zares tako! Ko bi bila samo dva, med tisočimi, napačna, neumna, ne vem, morda tudi nora! Lepo, a ni. KO bi bilo tako, potem bi na planetu prevladovala razumna, posledično tudi dobra, uvidevna, etična bitja. KO bi, vendar – KO bi takšna bitja prevladovala, potem planet ne bi kipel v sebičnosti, nepoštenosti, nesposobnosti, nezmožnosti, neumnosti! Ne bi mogel, v tem, kipeti, kajti – kjer prevladujejo žabe, tam ni slavčevega petja slišati, saj je svet žab zgolj njihov odraz, je svet žabjega odseva, saj žabe drugače kot žabje ne znajo, ne zmorejo, ne želijo!
 
Predstavljati si »po svoje« še zdaleč ni isto kot razumevati in vedeti (drugače kot »po svoje«, seveda, in NEpravilno). Tudi neki tisti (jih je bilo že kar dovolj, celo preveč, da ne bi teže njih mnenj upoštevali), ki so se s svojimi izkazovanji, s svojimi prizadevanji, s svojim delom ter predvsem z rezultati tega dela izkazali kot izjemni, kot tisti »nekaj posebnega«, tisti, katerih zasluga je ves napredek, na planetu zabeležen, so imeli nemalo povedati, ko so govorili o »odlikah« občosti, in zlasti o njeni NEumnosti, dovolj, celo preveč, da bi kazalo občost obravnavati kot takšno, za kakršno se ima! O tem, da pa znotraj občosti NE obstaja niti zmožnost samo-zavedanja ( = videti sebe-pravega, in ne umišljenega!), kaj šele zmožnost zavedanja vsega ostalega, zmožnost ugotavljanja dejstev in dospevanja do resnice, o tem sem pa tudi že nemalokrat pisal…
 
Človek-razumsko bitje, redko posejana podoba obstajanja, na konkretnem planetu! Izjemno redko!

Ni komentarjev:

Objavite komentar