Prevečkrat
sem že slišal ti trditvi, zapisani v naslovu. Njun »treba je« je moč razumevati
v podobi napotka, usmeritve, pa tudi – v podobi zapovedi, čeprav…
Nagonski
svet temelji na sebičnosti, potemtakem na ne-uvidevnosti, pa tudi takšne usmeritve
ali zapovedi NIKOLI do dejanskih (želenih) stanj NE privedejo! Daleč od tega,
njih največja »dobrota« je »dobrota« nažrtega leva…
Človek,
razumsko bitje, SE RODI Z ZMOŽNOSTJO EMPATIJE (zmožnost ugotavljanja,
prepoznavanja in predvsem UPOŠTEVANJA čustvovanj drugih) in SE RODI Z DOBROTO,
s potrebo po tem, da jo drugim izkazuje! Ko tega ne bi počel, bi trpel!
Absurd,
gromozanski absurd, kajti – živeč v svetu dveh povsem nasprotujočih si podob
obstajanja, človek trpi tudi takrat, ko svojo dobroto deli naokrog, saj se ne
more izogniti temu, da ne bi ugotovil NEvrednosti tistih, katerim je dobroto
namenjal, pa bi bilo potrebno človeka z eno samo ZAPOVEDJO, v zvezi z dobroto,
s pomočjo, seznaniti:
NE
pomagaj raznim govnom, raznim svinjam, ki z lastnim smradom krog sebe
(za)smradijo, NE pomagaj ničevosti, smradu, ki drugih življenja uničuje, kajti
takšni niti lastnega obstajanja niso vredni, kaj šele pomoči, dobrote,
človekovega življenja!
Ko bi
se človek že v preteklosti po tem ravnal, denimo na področju sociale, zdravstva…
koliko manj bi planet danes smrdel!
P.S.
V
človekovem svetu človek zaradi svoje dobrote nikoli ne bi izpadel kot idiot, v
svetu nagonskih bitij pa mu to nemalokrat uspe. Dobrota je, pač, sirota, kadar
se v dosegu dvonoge ničevosti znajde.
Ni komentarjev:
Objavite komentar