Vsakdo
naj pozna tvoj obraz, a le redkim dovoli, da te ne bodo samo v hrbet gledali.
Ne bodi
delček njih. Resda je vzravnano težje, a nisi kot črv rojen.
Le dve
roki imaš, ne meči ju v prazno.
Ne
objemaj sveta, da ti objem nevreden ne postane.
Svet je
premajhen, da bi smel upati, in prevelik, da bi smel zastati.
Ne išči
v blatu, da se ne umažeš.
Umazanost
je običajna, ti skušaj biti normalen.
Ne išči
sledilcev, častilcev in vate verujočih. Bolj kot boš sam hodil, čistejša bo
pot.
Prijatelje
skrbno izbiraj, njih vrednost je v redkosti.
Ne verjemi
trenutku, ne zaupaj maskam, včasih so leta potrebna, preden umazanija na plano
dospe.
Spotikali
te bodo, in padal boš, a se pobiraj, da te ne požrejo.
Ne išči
nebes sredi pekla. Če ti zvezda, drobna, plaha, po čudežnem naključju, v
naročje pade, boš imel vesolje.
Na
koncu boš, po vsej verjetnosti, ugotavljal, da si hodil zaman, čeprav – samo to
možnost si imel, v nasprotnem bi postal nič, še preden bi korak zastavil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar