Na izklop…

Noč brez spanja rano jutro zbuja,

v ranem jutru kava ne zamuja,

prej jo spiješ, prej se k delu spraviš,

prej se spraviš, dela več opraviš…

 

Več opraviš, manj ti bo ostalo,

manj ostalo, da naprej bi gnalo,

da bi gnalo, da bi te vodilo,

te vodilo, dneve ti polnilo…

 

Prazni dnevi so kot prazne sanje,

ni ničesar, kar bi leglo vanje,

čas se vleče, in le v prazno teče,

da je prazno vse, ko ti odteče…

 

Kjer je prazno, cilja ni, ne smotra,

je praznina zgolj izgubi botra,

kjer botruje, tam ti ni zastati,

hipec vsaj v spomine priklicati…

 

Kjer spomina ni, da bi se zbujal,

z jutrom ranim si se le utrujal,

pa je bolje, za prgišče sreče,

na izklop, odbiti svoj čas – speče…

 

Znese, je izklopljena večina,

tu in zdaj, in daleč od spomina.