Zjutraj
sem prejel paket…
Zlagal
bi se, ko bi zapisal, da me je presenetil, a lagal bi se tudi, ko bi trdil, da
me ni…
Priznam,
prejeto me je razveselilo, obenem priznam, da sem začutil tisti neprijeten
stisk v prsnem košu. Kakor ga začutim vsakokrat, ko nekaj prejmem v dar.
Zlasti, kadar je dar naravnan v pomoč.
Ne,
tako hudo pa spet nisem na tem svetu, da bi mi bila vsebina paketa odrešujoče v
pomoč, roki se mi, zaenkrat vsaj, še ne treseta, a mi bo, kljub temu, pomagala,
da bo nekaj trenutkov, tudi ob nekih mislih, prijetneje minilo.
Nisem,
in nikoli nisem bil, nek poseben vinopivec, še zdaleč ne, a bom spoštljivo, in
z užitkom, sleherno kapljico iz paketa upošteval.
Praviloma
imam raje, da mi nihče z ničemer ne pomaga, da me z ničemer ne skuša razveseljevati,
a (tudi) ob tem paketu hvaležnost v sebi grejem. In upam, da jo bom tudi s čem
drugim, kot zgolj s tistim »hvala«, uspel izkazovati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar