Spreminja
se zračni tlak, in dovzeten sem za takšna spreminjanja, pa kaže, da matavost,
ki jo čutim, ni posledica (zgolj) v-eni-noči-nadomeščenih-malodane-treh… a se
tolažim, kajti…
Kljub
nestabilnemu vremenu, kakršno je napovedano – Veliki breg je pokošen, domnevam,
da bom, med dežinkami, uspel pokositi tudi (vsaj) dvorišče in Lilin gaj, pa bo
moje lepo, milo Malo imelo kje svojega tato priganjati, v »planinarjenje« in
lovljenje prek teras. Saj bom še skušal tudi z Malim bregom (čim več) opraviti,
če pa ne bo zneslo, bo za naslednjič ostal, da, tudi on, veselje poraja. Na silo
pa ne gre(m).
Tolažba?
Ja, ena sama obstaja, čeprav si je, upoštevaje okoliščine, zlasti vse delo, ki
po o(d)pravljenosti kliče, ne bi smel dovoliti, to, da si, domišljavec, pač, tudi
nekaj počitka smem omisliti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar