Kar
nekaj jih je bilo, izjemnih posameznikov, razglašenih za velika imena, ki so,
skozi tisočletja, o »človeštvu« izjavljali. In ničesar lepega niso imeli
povedati o njem, nasprotno, zaničevali so značajske »odlike« tega »človeštva«…
Bil je
nek Diogen, denimo, ki v občestvu poštenosti ni našel, pa Platon, ki je o
nezmožnostih nekaj govoril, Tolstoj je ugotavljal, da, to »človeštvo«, sploh
pod površje zadev ne vidi, potemtakem tudi ugotavljati dejstev ni zmožno,
Ajnštajn je neskončnosti obče neumnosti nekaj besed namenil…
Zjutraj
sem zasledil Getejevo mnenje, pa ga »ukradem«, in mu, zgolj malček, nekaj besed
pripišem…
»Nič ni bolj odurnega kot večina.
Sestavlja jo nekaj močnih prednikov, nekaj prilagodljivih falotov in masa
ljudi, ki hodi za njimi brez vsakršne predstave, kaj sploh hoče.«
Kakopak,
Gete (še) ni mogel vedeti, iz česa je sestavljeno »človeštvo« (resnici na
ljubo, še nisem srečal posameznika, ali slišal o njem, ki pa bi, v današnjih
časih, vedel o tem, še več – komurkoli razlagam, vsakdo me »postrani« gleda…),
pa mu ne zmorem zameriti uporabe besede »ljudje«, itak je neznačajskost,
potemtakem nemoralnost izpostavil, a, kljub temu, malček pridodam, in tudi
popravim…
Kot
prvo ne gre zgolj za večino, pač pa za ABSOLUTNO večino, in v tem je nemajhna
razlika. Redki so namreč posamezniki, ki so drugačni, ki ne sodijo v
povprečnost, obenem pa ne kaže, pri opredeljevanju »človeštva« spregledati,
ne-upoštevati tistih, ki so povsem enaki ostalim, le da še do priložnosti niso
dospeli, da bi se, kot takšni, tudi izkazali. Zadovoljen lev se ne kaže v
podobi krvoločne zveri…
Glede
prednikov tega »človeštva« - niso značilni samo za nekatere (potemtakem »človeštva«
ne sestavlja »nekaj močnih prednikov«, kakor je Gete zapisal), pač pa je
celotno »človeštvo« posledica križanja nagonskega bitja, potemtakem živali,
Neandertalca, in človeka, in imajo vsi identično gensko podobo (z zloveščim
genom MCPH1 na čelu – ta gen, ki se nahaja v možganih, v čelnem režnju, je »zaslužen«
za NE-razumskost, torej za nagonskost, z drugimi besedami: za ohranitev
živalskosti v človeških telesih)…
Getejeva
opredelitev »nekaj prilagodljivih falotov« je tudi resnici neustrezna, kajti
VSI so prilagodljivi, vsi so nagonski, potemtakem se, (tudi) v duhu
vsako-priložnost-je-potrebno-izkoristiti (ne glede na neetičnost priložnosti
oziroma njene izrabe!), ravnajo okoliščinam primerno in vsekakor tako, kakor »veter
(za)piha«.
Da, res
je, tako imenovana masa hodi za pastirji, kajti običajna povprečnost je
nezmožna celo samega sebe obvladovati, a nikakor ni res, da hodi »brez vsakršne
predstave (o tem), kaj sploh hoče«, kajti hoče, vselej in na vsakem koraku,
izključno sebi dobro, ali vsaj boljše. Pa ni prav nič čudnega, da besedne
klobase, v času razmetavanja predvolilnih obljub, denimo, klobase v podobah
samostojnosti, celo suverenosti, neke svobode, svetih triglavov, zveličavnosti »ljudstva«
(ubogo »ljudstvo«, brez redkih, izstopajočih, je do pikice vsem ostalim »ljudstvom«
enako!), pa druge-švice, silicijeve doline, manjših davkov… zlahka brezlično
maso, sestavljeno iz nezmožnih, nesuverenih (tudi ali predvsem mišljenjsko
ubogih) posameznikov, popeljejo na pot, ki vodi ne samo v neznano, pač pa
predvsem v nedosegljivo, v porajanje težav, v, dobesedno, slabšanje
poprejšnjega stanja. Kakopak, tisti, ki so, vsaj relativno, v bližinah nekih
korit, pa si materialno vsaj toliko opomorejo, da jim je bolje, kot jim je
bilo, ali da jim vsaj slabega ni, tisti v takšnih zadevah vidijo »napredek«… pa
čeprav gnijoče okolje (ali kar ves svet), v katerem živijo, vse bolj zaudarja.
Ja, vedo, v osnovi, kaj želijo, le tega ne vedo, ubožci, da realizacija njih
želja nima realnih osnov, da njih želje krepko presegajo ne samo njih, pač pa
tudi zmožnosti celote. Potem pa, čez čas, ko »vidijo« kaj se je izcimilo iz
obljub, ugotavljajo, da so jih (spet) »žejne prek vode (po)peljali«…
Da,
Gete, v tem ti pa, in to celo zlahka, pritrdim, v tem, da ni ničesar bolj
odurnega, kot je absolutna večina! In, verjemi, se ti celo zahvalim, kajti –
glede na svoja stališča, porojena na temelju praktičnih ugotovitev, kakopak, se
v tvojih družbi, in v družbi nekaterih (uvodoma) imenovanih, in ostalih, ki so
neimenovani, v tem zapisu, ostali, vsaj malo manj osamljenega počutim, obenem
pa nekako takole sklepam (morda celo napačno, ne vem, o tem bi moral
predstavnike »človeštva« povprašati)… če so takšne osebe, kot si ti, Gete,
priznane, slavne, bojda tudi čaščene, tako menile o konkretni brezličnosti,
potem tudi z mojim mnenjem ne bi smelo biti ničesar narobe!
Ni komentarjev:
Objavite komentar