sobota, 25. julij 2015

Čudno bitje, v gozdu...

Rado me, kdaj pa kdaj, pot na sprehod popelje, tudi v gozd...

Ne boste verjeli, kaj se mi  je zgodilo! V gozdu, seveda. Dan je bil lep, pravzaprav čudovit, in vsepovsod se je razlegala pesem ubrane spokojnosti. Ptički so veselo žgoleli, in srček mi je tako lepo poplesaval, da bi kar ves svet objel, in bi le-ta hipoma postal boljši, srčnejši... zaradi mojega srčka, seveda... Ampak, kakorkoli že... hodil sem, in hodil, v mimohodu užival ob podobah prelestne narave, ko sem, znenada, morda deset metrov vstran, zagledal neko žival!

Na živali se dokaj dobro spoznam, težko bi mi bilo ne prepoznati jih, kadar jih vidim. Ampak s tisto je bilo nekaj hudo narobe. Mislim, domnevam vsaj tako, ker - če je bila, kakršna je bila, potem je narobe, dopuščam to možnost, z menoj, ker me je njena pojavnost povsem zmedla. Verjemite, takole nekako je bilo... glava je bila povsem jelenova. Lepi, razvejani rogovi so pričali o kapitalcu. Dovolj trdnosti je premogla, žival, da je do kapitalnega prišla! Vrat, kako naj povem, nekje dva metra, morda celo več je bil v dolžino, pa z lepimi vzorci, da je na žirafjega spominjal. Dobro, to sem še nekako uspel povezati, ampak trup, ko bi ga videli, kot da bi gledal trup velikanskega polža, z eno samo razliko, pravzaprav s štirimi: sprednji okončini sta bili podobni ptičjim, medtem ko sta zadnji spominjali na kengurujeve zadnje tace. Rep... dolg je bil, tako dolg, da se je končal takoj nad zadnjico, medtem ko se je zvijal, v vsej svoji dolžini, morda celo pet metrov, v nekakšno spiralo...

Nekaj takega se dogaja malodane vsak dan. Ja, res je, obstajajo bitja, ki malo so, in malo niso. Malo so pametna, malo niso, pametna. Malo dojemljiva, malo ne, malo videča, malo slepa, malo čuječa, malo gluha, malo brez nog in malo z nogami... pa malo na suhem, in malo v vodi, tako da... bentiš, še tega ne vem, če se zmore "džus", ki ga spod mešalnika (in iz različnih sestavin) potegnem, v takšni usklajeni raznovrstnosti izkazovati. Pa - malo je "džus", malo pa je sadni sok, in malo mleko, in malo sladkor...

Resnično, česa vsega se ne da v gošči uzreti!

Ni komentarjev:

Objavite komentar