Dejansko
so, razlike, med posameznimi kalupi, vendar ne razlike, do katerih bi prihajalo
zaradi same "vsebine", ki se znotraj kalupa znajde, pač pa - zaradi
načina, po katerem se je kalup - pojavil. Pojasnim...
Sobivam,
med vsemi ostalimi, na tem svetu. In če mi je razumljivo, da ne smem početi
prav vsega, kar bi se mi počelo (ker bodo potem tudi vsi ostali smeli tako, pa
bo nastala hudičeva zmeda... demokratična... ker bomo drug čez drugega, in na
račun drugega, sebe uveljavljali!), potem samemu sebi lastno ravnanje omejim,
kar pomeni, da samega sebe - dam v nek kalup, znotraj katerega smem, izven
njega pa ne. In takšen kalup me ne more prizadeti, ne čustveno, ne umsko (v
celoti torej "psihično"), ker se njegove potrebnosti/nujnosti
zavedam, in ker sem si ga sam zadal.
Kalup pa,
vsak, dobesedno vsak, v katerega so me neki drugi potisnili, in sam sploh nisem
imel možnosti izbire (da bi se o njegovi ne/utemeljenosti odločal!), tak kalup
pa mi je dan brez vprašanja, brez mojega odločanja, potemtakem - mi je vsiljen!
Sicer se NE ZAVEDAM te vsiljenosti, še kalupa se ne zavedam, in nanj ne
pomislim niti takrat, kadar terjam, da je po moje, in izkazujem, da mi je
"po moje" (v bistvu "po njihovo", ker so me neki
"oni" tako naučili) EDINO pravilno, pa sploh nisem zmožen niti tega,
da bi "po drugače" prisluhnil, in slišal, ter razmislil o tem... če
ni, morda, še najbolj pošteno tako, da je malo "po moje", pa malo
"po tvoje", in malo "po njegovo"... kaj šele, da bi
dopustil to možnost, da bi bilo še bolje, ko bi bilo veliko - PO PAMETI (s
katero pa, žal, ne razpolagam, vsaj ne s tisto, ki je drugačna od meni
lastne-"neumne", in je zato niti prepoznavati ne zmorem, kaj šele
dojeti, da bi se zanjo odločil).
In smo spet
pri tistem "človeku, razumskem bitju"... vsa čast ajnštajnom,
betovnom, teslom... vendar - oni so, zagotavljam, povsem drug(ačn)a vrsta
"človeka"!
Ni komentarjev:
Objavite komentar