Izmikanje,
upiranje, beg... so ravnanja, ki jih izkaže oseba, katera trpi za psihičnimi
težavami, kadar naleti na nekoga, ki bi ji lahko pomagal!
Radovednost: Kako,
pa to je nemogoče, mislim, popolnoma neumno se sliši, da bi nekdo, ki je pomoči
potreben, od pomoči - (z)bežal! To sploh ni logično...
Pojasnilo: Ja,
je mogoče. In ne samo, da je mogoče, gre za pravilo, na tak način deluje
slehernik, ki se v tovrstni stiski znajde! in...
Ne, ne
sliši se neumno, in neumno niti biti ne more, saj ne gre za trditev "na
pamet", pač pa za povzetek dejanskega stanja! In...
Je, pa še
kako JE LOGIČNO! In to, zakaj je logično, pojasnim v
nadaljevanju...
Pomniš
tisto "kocko", o kateri sem govoril v prvem delu sestavka? In -
pomniš "jetnika", ki je v tej kocki zaprt? Dobro, pomniš, potem pa
poglej, kajti takole je z njim, s tem jetnikom: ON si želi pomoči, ne samo
želi, po njej dobesedno hrepeni, ker mu pomoč predstavlja edini način, da
svojim ječarjem uide, da prodre iz kocke, v kateri je ujet, in se dokoplje do
svobode! In ta jetnik je še kako za to, da mu pomagaš, ampak... si že kdaj
videl jetnika, da suvereno (ali sploh, kakorkoli) o svoji svobodi odloča? Si že
kdaj videl, da bi ga ječarji spraševali, če mu smejo pustiti, da bo šel na
prostost? Ne, verjetno da nisi, česa takega videl... zato tudi ne moreš
pričakovati, povsem po logiki, da bo ta jetnik imel pravico odločanja pri tem,
če mu nekdo ne/sme pomagati - osvoboditi se! In...
Si, na
drugi strani, že slišal za ječarje, ki so ječarji zato, da jetnike na svobodo
spuščajo, ali pa za takšne, ki komaj čakajo, da jim jetniki ubežijo, ali pa
veš, da so ječarji zaradi tega, da ne branijo samo jetniku na prostost, pač pa
branijo tudi VES ZAPOR proti morebitnim "zunanjim napadalcem"?
Verjetno, da še nisi slišal, o takšnih ječarjih, ki hitijo osvobajati svoje
jetnike... in tudi ti(sti), spet po logiki, kockasti, delujejo natanko tako,
kot ječarji nasploh - morajo delovati: branijo neka zapovedana
"prepričanja", branijo neke "svete resnice" (kajti ta
"prepričanja" in "resnice" so ZIDOVI KOCKE), in jih branijo
vse do tedaj, dokler so v obrambi uspešni (ja, res je, tačas se vse, in
predvsem "zid", nekak nelagodno počuti, pa tesnobnost zaznava, in mu
je neprijetno, a kljub temu...), ko pa ugotovijo, da bodo poraženi, takrat
pa... jadrno "popokajo" zapor z jetnikom vred, in - ubežijo! In
izustijo nek svoj "s teboj se ne da
pogovarjati",
ali pa "s teboj se nočem pogovarjati,
ker si grd",
pri čemer jih, ob tovrstnih izjavah, niti najmanj ne moti to, da zlahka
izkazujejo svoje "prepričanje" o tem, kako so sicer
"suvereni", in zares "trdni" v svojem (po)zna(va)nju, in da
se zlahka pogovarjajo o vsem, in z vsakomur, ker itak imajo neko (spo)znanje,
ki jim ga nihče ne zmore spremeniti... in ne dojemajo niti tega preprostega
dejstva, da beg, na eni strani, in takšna vase-prepričanost, na drugi, sploh ne
moreta "iti skupaj", v primeru, če je "vase-prepričanost"
utemeljena na dejanskem vedenju (kdo me lahko prepriča v to, da noj ne leti, ko
pa sem ga tisočkrat gledal in dojel, nedvomno, da zares ne more leteti?!).
Radovednost: Ampak, kako sploh zmanjka tem
ječarjem orožje, pa več jih je, kako to, da ne "odbijejo napadalca"?
Pojasnilo: težava ječarjev (konstantna težava)
je v tem, da razpolagajo z - napačnim, neprimernim orožjem! Njih orožje je
namreč sestavljeno iz ZAPOVEDI, iz nekih "PREPRIČANJ", ki niso
nastala upoštevaje dejanska pravila, ki vladajo v "naravi", v
življenju kot takem, zato imajo VEDNO težavo, kadar želijo pojasniti
(ubraniti) neko svoje mnenje! Na drugi strani pa je "napadalec"
oborožen izključno z LOGIKO, in vse, kar izpove, vsako trditev, ki jo izreče,
je zmožen (kot pravilno) podkrepiti, izkazati s primeri iz
"narave", iz konkretnega življenja, pa...
tudi ječarji so videli, da noji ne morejo leteti, in se trditvi o njihovem
neletenju ne morejo uspešno zoperstaviti... in...
Kadar pride
beseda (z "nojev") na konkretno problematiko, pa ko "pomoč"
stražarjem in jetniku (obema) pove, da njun "postopek sobivanja" ni
pravilen... je že vzpostavljeno stanje, v katerem se "zid" ne veseli
najbolje pogovora s to pomočjo, ker se že začne - bati zase. A jetnika še vedno
vleče, pa kuka in prisluškuje, vendar... več kot je "spornih" vsebin,
takšnih, ki ječarjem v prid ne govorijo, večja je možnost...
Dve
možnosti obstajata, pri tem. Prva je tista, za katere uresničitev navija ta, ki
pomoč nudi - poroditev DVOMA, dvoma, do katerega pride jetnik, in znotraj
katerega se povpraša: mar res ni druge možnosti, kot je ta, da do konca zgnijem
v svoji ječi? Druga je tista, do katere v gromozanski večini pride, se dejansko
izkaže: ječarji popokajo zapor, in, z jetnikom vred, zbežijo...
Da, redkim
uspe, grozovito redkim, da pri sebi opazijo to, da je nekaj z njihovim
psihičnim stanjem - narobe, tako narobe, da bi bilo dobro, ko bi se v
razreševanje usmerili (še preden se stanje tako poslabša, da jih "vzamejo
v zdravljenje" kar tisti, neki, od zunaj, usposobljeni tako za
prepoznavanje težav, kot za njihovo reševanje). Redkim uspe, da
"slišijo" in verjamejo ugotovitvi o njihovi "narobnosti"
(vsaka kocka ima svoje stražarje, in vsak jetnik svoje ječarje!), vendar: ti,
redki, ki jim to uspe, so (v kolikor poiščejo pomoč) - zmagovalci! Resda jih bo
osvoboditev "stala" nemajhne količine njihovega truda, resda se bodo
morali s težkimi vprašanji skozi pogovore soočati, resda bodo ob tem (psihično)
trpeli, ko bodo obstoječa "prepričanja" rušena (vendar: trpeli so
tudi takrat, ko so jim jih vsajali, zapovedovali, vsiljevali, in trpijo - ne da
bi se tega sploh zavedali - podobe slabše kakovosti življenja, ne samo
psihičnega, tudi fizičnega, že sedaj... in se stanje samo še slabša, z vsako
dodano stresno, travmatično situacijo...), vse to je res, ampak - ko bodo prvo
"opeko" iz obstoječega "kockastega zidu" premagali, bodo
začutili (ne bo se jim zdelo, ZAČUTILI bodo) izjemno olajšanje, v kratkem času
za tem olajšanjem pa se bodo sami sebi čudili, češ "kako da me to več ne
vznemirja, kako da tega več ne počnem, kako to, da se ne bašem več s hrano,
kako to, da sem shujšal/a, čeprav jem, in nisem na dieti...", in tudi
njihovo okolje jih bo začudeno opazovalo, v njihovi bistveno lepši,
ljubeznivejši, vedrejši... podobi, kot je ta, s katero zmorejo, zamorjeni in
potolčeni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar