Prepričanja...

Vsi temeljimo na prepričanjih, sem slišal včeraj, v pojasnilo...

Res je, ampak - priporočljivo je vedeti, da obstaja razlika, ena sama, in "majcena", tako majcena, da je sila pomembna:

- priporočljivo je delovati tako, da najprej ugotavljaš o določeni stvari (pa ne po sistemu "bla-bla-bla-svet-je-kakršen-se-mi-kaže"), nato ugotoviš, o tej stvari, nato to ugotovitev preverjaš, v življenju, na konkretnem, če je zares verodostojna, in v primerjavi z drugimi usposobljenimi, ki so o isti stvari ugotavljali, in šele potem, naknadno, ko SE PRE-PRI-ČA(š), da v različnih okoliščinah/časih/primerih tvoje spo/znanje obvelja, šele takrat se pohvališ z nekim svojim - prepričanjem...

- večina pa nekako takole: ko sem se rodil, so mi povedali vse, o vsem, in vem, vse, o vsem, in sem prepričan... samo... ne, prosim, ne sprašuj me o tem, kje, kako, koliko dolgo sem se učil, kajti, veš, pri meni gre za - naravno danost... (da, gre, vem, da gre za naravno danost, tudi vem, kako ji je ime, kajti - samo NEUMNOST govori o stvareh, katerih NE POZNA, pa čeprav se ji ZDI, da jih pozna)!

Ah, ne, bi se dalo slišati, "mi" pa že ne tako... "mi sploh nismo v kalupih"... hm, kaj pa bog (si ga sam prepoznal, ali so te naučili vanj?)... pa ponosna nacionalna pripadnost (enako vprašanje, kot pri bogu)... pa: si vse "dobro in slabo" na lastni koži spoznaval, da si se (DOMNEVNO!!!!) naučil med njima razlikovati, ali so ti tudi o tem povedali, kako mora biti... čeprav...

Ja, res je, dopuščam možnost, da umsko sploh nismo v kalupih, kajti - kako boš v kalup dajal nekaj, česar - ni?!