Pomisli,
kako se počuti "cirkuški" medved takrat, ko mora... po nekih tujih "prepričanjih"
sedati na podstavke, plesati na žogi, voziti kolo... medtem ko v svojem
"prostem času" ždi v kletki, v ponudbo morebitnim obiskovalcem
cirkuškega živalskega vrta...
Pomisli,
kako bi se taisti medved počutil, ko bi svobodno hlačal skozi gozd, pa sedel le
takrat, ko bi se mu sedlo, plezal, ko bi hotel plezati, in bi, namesto biča,
poslušal zvoke "naravnega"...
Medved je
(še vedno) eden in isti, le njegovi počutji bi se med seboj izrazito
razlikovali, pa... si skorajda upam trditi, da bi na prostosti krepko bolj
zadovoljen živel, da bi "s polnimi pljuči dihal življenje", da bi bil
(zaradi boljšega počutja) tudi manj popadljiv, kot zna biti takrat, kadar krog
njega vsi in vse "pritiska", ga v kot "nemožnega izbiranja"
postavlja.
V čem je
torej razlog tega, da se (če je medved ena in ista žival) medved v cirkusu
slabše počuti, kot bi se v gozdu? Ali pa, recimo, v čem je razlog tega, da bo
ptica skorajda zanesljivo poginila, če jo bom z neba snel, in jo v kletki
zaprl?
V
"prepričanju", seveda. V cirkusu mora medved biti natanko takšen,
kakršen ustreza prepričanju dreserja in gledalcev, v gozdu pa je lahko - svoj,
takšen, kakršen dejansko, v svojem medvedjem bistvu, JE!
In zdaj
poskusi to prenesti VASE, pa pomisli: tudi jaz živim v okviru "cirkuških
pravil", v katere so me vkalupili različni dreserji, pa sem zaradi tega
res tako zadovoljen, kot če bi živel po pravilih, za katere bi sam doumel, da
so nujna, potrebna, in me ne bi vanje prisilili?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar