Obredno žrtvovanje (živali)...

Velikokrat sem že zasledil "zgražanje" ljudi, češ NA KAKŠEN NAČIN zakoljejo žival (torej ni moteče, prvenstveno, to, da žival zakoljejo, pač pa je ljudem moteč NAČIN, na kakršnega to naredijo)... in res, prav kruto je videti visečo ovco, kateri prerežejo vrat... ampak...

V okviru šolskega programa je nekaj malega govora tudi o "živčevju", pa o "možganih", ki (šele) registrirajo "bolečino" (da, dokler "podatek o bolečini" ne dospe do možganov, do tedaj bitje bolečine - sploh NE ZAZNAVA, pomeni, da do tedaj bolečine, v bistvu - sploh NI), pa o ožilju, prek katerega kri doteka do možganov, in jih servisira s kisikom, potrebnim za njihov - obstoj, potemtakem tudi "delovanje"...

Velikokrat se poučujemo tudi skozi knjige, časopise, celo skozi razne televizijske oddaje, pa čeprav so te oddaje "zgolj" - filmi. Poučujemo? No, ne vem, če se res, kajti takrat, kadar ugotavljaš določene informacije (in vsak ton, ki prodre do naših ušes, vsaka slika, ki dospe do naših oči... je določena "informacija"), pa od teh informacij NIČESAR NE ODNESEŠ, takrat je sleherna "možnost učenja" zgolj - neizkoriščena možnost (učenja)... kakorkoli že, da, res je, če ne drugje, potem smo v nekem filmu videli, kako težko ranjena oseba zbere grozovito moč, pa premaguje težke ovire... in razdalje... ter se z "zadnjimi napori" privleče do kamorkoli-že... in omahne...

Slišali smo za adrenalin, slišali smo za stanje šoka (verjetno smo ga, v takšni ali drugačni podobi, tudi sami doživeli, in se nam je izkazalo, na primer, s tem, da smo se urezali, pa nekaj časa iz ureznine sploh kri ni potekla... ali pa smo se poškodovali, med delom, in šele ob zaključku dela ugotovili, da - smo poškodovani...), in, seveda, VEMO, da brez dotoka krvi v možgane življenje - umre (s tem, ko odpovedo možgani, ki pa, še nekaj časa pred lastno smrtjo, niso več zmožni pridobivati informacij, tudi tistih ne, ki govorijo o stanju njihovega lastnega telesa)... vendar - kaj nam pomaga, da smo za vse to slišali, ko pa še vedno... kako krut je NAČIN, na katerega žrtvujejo živali!

Morda je še največja tegoba, za takšno (žrtvovano, ali zgolj "za-dnevne-potrebe-zaklano") žival v času - pred samim udejanjanjem njenega "ubitja". Takrat se prvič v svojem življenju sreča z okoliščinami, kakršnih pred tem ni spoznala, pa začuti negotovost, morda, ampak samo MORDA, in za hipec, tudi strah (pojasnim ta "morda": strah je posledica "bati-se-nečesa-kar-sem-že-spoznal-in-sem-se-ob-tem-spoznanem-počutil-ogroženega"... to "spoznano" ni nujno, da je NEPOSREDNO, OSEBNO, "na lastni koži" spoznano, lahko je "spoznano" tudi posredno, denimo - preko besed - raznorazne "pravljice" o volku, grdi pošasti... razna strašenja otrok, če-ne-boš-pridna/en, potem bo bav-bav prišel... razno butasto gledanje - pa čeprav "v-spremstvu-odraslih-oseb" - še bolj butastih filmov... vse to so načini, s pomočjo katerih informacije o "grdem volku", o "bav-bavu", o "morilcu-ki-čaka-v-temi"... dospevajo v otrokovo/človekovo podzavest... in dospevajo tudi tako, da "nas-neki-nenaši-ogrožajo-že-s-svojim-načinom-življenja"... pa je potemtakem strah vselej reakcija na neko "znano nam grožnjo", za katero pa sloh nujno ni, da zares - obstaja... medtem ko SAMA NEGOTOVOST v prvi vrsti poraja TESNOBO, nekakšen občutek, podoben tistemu, ki o izgubljenosti priča: če se nekje izgubim, me najprej "stisne", šele nato, ko se mi začne "vrteti film o tem, kaj vse me lahko doleti"... pa niti ni nujno, da me bo zares doletelo... šele takrat se ta tesnoba spremeni v "strah"...)...

Ko jo "zakoljejo" je že adrenalin "na delu", in žival pade v stanje - šoka. V stanje, v katerem BOLEČINE SPLOH NE ČUTI, ker je ne more čutiti (kakor je ni čutil "filmski junak, ki se je, kljub groznim poškodbam, privlekel kamorkoli-že"), medtem ko v kratkem za tem, ker kri že nekaj časa ne dovaja kisika v možgane, odpove tudi "zaznavanje informacije o bolečini", odpove delovanje možganov.

Vse, kar vidimo (razno stresanje, krči, naprezanje...) je izključno posledica - delovanja "živcev", mišic, in v tem času žival že zdavnaj ne ve tega, kaj se je z njo pripetilo, kaj se z njo dogaja.

Tako da - če je moteče karkoli pri "neciviliziranem" obrednem žrtvovanju, potem vsekakor ne bi smel biti moteč NAČIN (ja, res je, moti nas, ko vidimo, a nas ne moti, kadar ne vidimo smrti živali, in sladko zaužijemo ovčico, ko se na našem krožniku znajde) tega žrtvovanja, pač pa kvečjemu - žrtvovanje samo. A tudi ob tej "motečnosti" bi se kazalo zamisliti, kajti v večini primerov to žival (kasneje) tudi - pojedo. Sicer ne iz istih krožnikov, kakršne imamo mi doma, ampak jo pojedo natanko tako, kot mi pojemo dober, sočen zrezek...

Bojda nas "sistem" poneumlja... bojda imamo pred očmi "življenje", prikazuje se nam v sila raznoraznih podobah, vendar - če ne zmorem seštevati teh podatkov, jih kot uporabne zajemati, potem... potem, zagotavljam, ni nikakršne potrebe po tem, da bi me "sistem" sploh skušal poneumljati...