Zvrtiljačna

S puško buška, z buško puška,

si veselje daje duška,

ni besede, ki prepriča,

kot prepriča govor biča,

zdaj v okovih, zdaj v povzpetju,

hip na nebu, hip v smetju…

Malo v jarmu, malo z vrha,

vse kar raste, to se skrha,

kar je fletno, in zaprija,

v lasten se razkroj odvija,

s kril prijaznih lahki duši,

še najlažje svet se ruši…

Dva v povzpetje, dva v pozabo,

v dobro tri in sto v slabo,

pod pepelom ostaline,

zlahka v prazno čas premine,

zdaj v okovih, zdaj v povzpetju,

hip na nebu, večnost v smetju…