Svet
je takšen, kakršnega vidim,
je vsesplošno prepričanje. In, če je svet res "takšen, kakršnega
vidim", potem sploh ni čudno, da tam, kjer vsakdo "vidi" svet po
svoje, le-ta ne more bivati v eni, skupni, vsem dojemljivi in sprejemljivi
podobi.
Ljudje
temeljimo na - neposrednem zaznavanju, posledično tudi na neposrednem
ugotavljanju, in pri tem izhajamo iz tistega "jaz", ki se nam kot
oprijemljivo, kot nekoveljavno merilo "kaže",
merilo, na temelju katerega ne ugotavljamo
samo tega, v kakšni podobi se nekaj kaže, pač pa tudi
to v kakšni podobi bi nekaj moralo biti (da
bi, posledično, ustrezalo "MOJIM" predstavam o PRAVILNOSTI
bivanja tega "nekaj")!
Ker nismo
enakovredno "opremljeni" s (spo)znanji (in, ker nikoli tudi ne bomo,
saj ne moremo biti... iz številnih razlogov), tudi ne moremo priti do tega, da
bi zmogli enakovredno presojati o dejanskosti tistega, kar presojamo, pač pa
nam ne preostane drugega, kot da tisto, kar smo po na osnovi LASTNIH (torej
povsem SUBJEKTIVNIH) ugotovitev "prepoznali", obravnavamo kot - edino
pravilno! To pa je, si upam trditi, skrajno - napačno pojmovanje!
"Nekaj" je sicer lahko "meni" ustrezno, a to ne pomeni, da
je/mora biti tudi drugemu in drugim, pa si zaradi tega ne
smem dovoljevati
tega, da to, LASTNO videnje vsiljujem tudi preostalemu so-bivanju in od njega
pričakujem/zahtevam, da se "po njem" ravna.
Ker so
naše zmožnosti spoznavanja in dojemanja objektivno omejene, se
tako, v najboljšem primeru pripeti, da neko "lastno podobo" (do
katere smo prišli na temelju lastnih zmožnosti spoznavanja in dojemanja)
"uskladimo" s podobo skupine, kateri PRIPADAMO! Pomeni, preprosto, da
bom "svet" videl natanko tako, kot ga vidijo vsi preostali člani
določene združbe, in mi bo "merilo večine" presodno oblikovalo tudi
moj DOMNEVNO lasten pogled, način razmišljanja in ravnanja. Od tod - črede! Iz
- nezmožnosti "videti drugače" kot le skozi "lastne oči",
oči, ki niso zadostno opremljene z vsemi podatki, ugotovitvami, pogledi,
spoznanji, da bi zmogle - objektivne(jše) in vsem sprejemljive podobe (ter
izhajajoča ravnanja) sprejemati!
Zadeva niti
ni tako enostavna, kot se dozdeva na prvi pogled, še manj pa je nedolžna, tako
nedolžna, da bi ob njej zamahnili z roko češ - pa kaj potem?! Nasprotno, takšen
način "živetja" sveta je tisto, kar v nenehna protislovja vodi
(absurd: ker ta protislovja in njih "pravilnosti" nimajo neke
verodostojne podlage, tudi z njihovim
seštevanjem-odštevanjem-množenjem-deljenjem... usklajevanjem ne moremo priti do
skupne, vsem razumljive in sprejemljive "podobe sveta", zaradi česar
v bistvu NAŠA LASTNA NEZMOŽNOST, medtem ko hiti "urejati svet, da bo
boljši", taisti svet ne samo kvari, pač pa na njem povzroča tudi -
številna gorja!)
Možgani, le
"procesor", nek kolikor toliko zmogljiv "računalnik", ki
obdeluje v okviru podatkov, s katerimi mu strežemo. Če so ti podatki nepopolni,
nezanesljivi, celo napačni, potem tudi podobe, ki jih "moj"
računalnik oblikuje, ne morejo biti drugačne! Čemu pa je tako?
Preprosto,
tu nastopi tisti del "zgodbe", ki govori o nekem abstraktnem
mišljenju, o možnosti "nekakšnega" zamišljanja, predstavljanja,
še najbolje "gledanja" (in videnja) preko - posrednih kazalcev, torej
na način posrednega zaznavanja in ugotavljanja dejanskega
stanja.
Večina
ljudi "ugotavlja" na temelju neposrednih povezav... to je nekako
tako, kot je tisto, o čemer je govoril slavni ruski Pavlov, ko je ugotovil, da
že "pritisk na zvonec" zadošča za to, da bo psiček pritekel, ker
"ve", da zven zvonca pomeni - polno skledo hrane. Tako je videl (ta
psiček), tako je večkrat videval, tako se je "naučil" spoznavati
svet, o njem presojati, in tako zanj "svet tudi obstaja", natanko
tak, kakršen obstaja za "mene" po sistemu "svet je, kakršnega
vidim"...
Res je,
marsikdaj je celo dejansko tako, kakor vidim(o), in je v senci zares moč
učakati - ohladitev. Marsikdaj, vendar - ni samo tako, in ni nujno tako, še
najmanj pa je VEDNO tako, pa ne smem početi tega, kar sicer počnem, in z
gotovostjo trditi da "je v senci hladno" samo zaradi tega, ker se mi
je zares dogodilo, da je tudi bilo, hladno. Pa, mimogrede, tudi pojasnim, da v
senci NI vedno hladno, kajti...
- če sem v
senco stopil (morda, tega ne vem) le minuto za tem, ko se je na določenem mestu
pojavila... pa če sem stopil sredi "razbeljenega dneva"... potem ta
senca, v kateri ohladitev iščem, še ni uspela dovolj dolgo trajati, da bi
ohladila razgretost asfaltne podlage in mi zagotovila - dejanski hlad. Ne,
lahko mi zagotovi le - zaščito pred neposrednim delovanjem sonca...
- če sem v
senci, ki ves dan "leži" na svojem mestu, mi tudi ne bo prav nič
hladno, v kolikor je meter vstran nameščena klimatska naprava, vklopljena, ki s
tem, ko hladi notranjost - greje zunanjost (v prostor oddaja hladen zrak, svoje
delovanje pa ohlaja s tem, da v zunanjost oddaja - toploto!) in še zlati tisti
del mojega neposrednega okolja, v katerem sem se namenil lastni ohladitvi...
Pomeni, da
so "moje" delne, številčno/izkustveno sila OMEJENE (nepopolne,
pomanjkljive) izkušnje in "resnice" KREPKO PREMALO za to, da bi, pri
"sklepanju" o neki objektivni podobi nečesa, ne vodile do - NAPAČNIH,
celo škodljivih ugotovitev. "Mojih" ugotovitev, "meni"
sprejemljivih ugotovitev o "svetu, ki je tak, kakršnega vidim", na
osnovi katerih ne samo pričakujem, pač pa celo TERJAM, da bodo tudi vsi ostali
svet videli tako, kot ga vidim sam!
Ko bi bil
"človek" povsem zares "razumsko bitje", potem bi se najprej naučil tega,
da bi dojel (in kot dejstvo sprejel) tudi to, da "osebnih izkušenj,
osebnih modrosti, osebnih zmožnosti, osebnih SPOZNANJ" mrgoli, in da jih
je vsaj toliko, kolikor nas je, ljudi, na tem lepem, človeško pametnem planetu!
In bi takoj ugotovil, da zgolj "po moje" (ali po "resnici"
skupine, kateri pripadam) NE GRE... v kolikor želim to, da bodo
"resnice" vsem sprejemljive, kot take tudi dokazljive v
okviru izkazanega praktičnega življenja in obstoječih znanstveno preverjenih
dognanj! V naslednjem koraku bi se
sprijaznil z
DEJSTVOM, da na vsakem področju obstajajo tisti "neki", ki se z
vsebinami s tega področja RESNO (in ne zgolj vsakodnevno, tako "sproti",
"ljubiteljsko"...) ukvarjajo, ki ob stvareh, o katerih ugotavljajo,
preverjajo tudi vzdržnost vseh nekih poprejšnjih ugotovitev in znanj, in ki so,
potemtakem (ker te stvari poznajo v "globino in širino") nekoliko
bolj pristojni za to, da o njih podajajo - mnenja, stališča, krepko bolj
verodostojna (zaradi tega tudi večjemu številu ljudi sprejemljiva, in
vzdržna)... in bi se, posledično, naučil tudi dveh sila
pomembnih stvari: učiti se iz podatkov, prek katerih lahko
POSREDNO pridem do ustrezne ugotovitve (in ne le na temelju lastne
"izkušnje", ali celo, grozljivo, lastnega "spoznanja"!!!!)
in ne opredeljevati se o stvareh, katere NE POZNAM v
zadostni meri (ali jih poznam le v njih nepravilnih podobah, kot napačno
pojasnjene... na osnovi bodisi nerazumskosti pristopa pojasnjevalca, ali
njegovega načrtnega zavajanja/obvladovanja nekih drugih)!!! KO bi bil
"človek" zares - razumsko bitje!
Seveda
obstaja tudi neka drug(ačna) "posredna pot" pri oblikovanju podob in
spoznanj, pot, ki, NORMALNO, brezpogojno upošteva tudi vse razlage iz podatkov,
že obstoječih ugotovitev... (katere so neki drugi ugotovili, pa se človeštvu ne
bi bilo nujno nenehno vračati k preverjanju "resničnosti" enih in
istih stvari, še zlasti takrat ne, kadar jih preverja na osebni ravni,
izkustveno, pa se zaleti v zid, ker ne verjame, da je zares trd...), a bom, če
bom, o njej nekoč, morda, nekoč... kajti to je pot "posrednega gledanja in
videnja", pot "gledanja" (konkretnih vsebin) na osnovi zmožnosti
povezovanja (že) spoznanih dejstev, zmožnosti domnevanja na temelju nekih
logičnih predpostavk, zmožnosti branja ali slišanja ali okušanja (vse
to, seveda, v navednicah!) tistega "nečesa", ki sicer OBSTAJA, vendar
je - našim čutnim zaznavam nedosegljiv!!!!!
Da, če tako
poenostavim, potem gre, in potem je, upam, razumljivo tudi to, da je
prav to, da sem svet zmožen dojemati izključno tako, kot ga sam vidim (ali
kot ga vidim znotraj všečne mi skupine) tisti razlog, zaradi katerega je ta
svet... eno navadno človeško sranje, sranje, sproducirano s strani tistih, ki
sicer gledajo,vendar - ne vidijo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar