... bi
se dalo sklepati po tem, kako "človek" potuje skozi (tudi/predvsem
lastno) življenje. In kako oblikuje določena svoja spoznanja...
Zdaj, da
trditev ni najbolj pravilna, je moč dokazati že z omembo "boga" (ki,
definitivno, obstaja, celo, absurdno, tistim, ki "vedo", da
ZARES obstaja le vidno, slišno, okušano, vonjano, tipano, tistim OBSTOJ boga
sploh ni vprašljiv, pač, VEDO, da JE,
po drugi strani pa tistim, redkejšim, ki se zavedajo, da tudi nevidno ZARES
obstaja, bog/ovi zmore/jo obstaja/ti izključno znotraj glav/prepričanj
v bogove verujočih), ali pa, če grem na nekoliko bolj "nevtralno"
temo, izustim, kako obstaja - MISEL...
Misel
(upam, da se strinjaš) je NEVIDNA... in NIHČE (razen tebe, kateremu se je
porodila) je ne more ne videti, ne slišati, kakorkoli zaznati vse do tedaj, ko
se odločiš in jo OPREDMETIŠ, ji daš "telesno podobo",
bodisi v obliki (izgovorjene ali zapisane) besede, ali neke skice/risbe, ali pa
kar v podobi njene končne izpeljave: tistega, o čemer si razmišljal, da boš
naredil, pa je tudi nastalo - narejeno...
Torej:
NEVIDNO JE, in to še kako je, le... nismo najbolje "usposobljeni"
(bolje, resnici ustrezneje: opremljeni) za to, da bi znali to
"nevidno" tudi VIDETI. Pa se da, še kako se da... resda ne neposredno
(pa si o tem "nevidnem" vsakdo, ki do njega dospe, neke svoje
predstave zamisli, ga z nekimi svojimi besedami opisuje), pač pa posredno, s
pomočjo (preko) njegovega opredmetenja, utelešenja...
Če ni
najbolj razumljivo, potem... verjetno se strinjaš, da (spet bom pri vsebinah, o
katerih vem... ne zmorem pretirano o fiziki, kemiji, strojništvu...) nek
psihoterapevt (tisti, ki dejansko pomoč izkazuje, in VZROKE ODKLANJA, ne tisti,
ki "pomaga" zvračati pozornost s težav tako, da k žogi, rožicam,
sprehodom... popelje) zmore nekomu (neznancu, komerkoli, če ta komerkoli ne
trpi zaradi mehanske/fizične okvare) ODPRAVITI težavo/e in mu ne samo
"izboljšati življenje", pač pa ga celo popeljati do tega, da bo
zmogel suvereno/odgovorno živeti... kljub (in navkljub) vsem objektivnim težavam,
s katerimi se bo soočal... verjetno veš, da pri tem ne uporablja ne klešč, ne
kladiva, izvijača, žage... pač pa je edino "orodje", s katerim
razpolaga, BESEDA (v podobi vprašanja, pojasnjevanja, oporekanja...)...
domnevam, da se strinjaš, da z besedo NI MOČ odpravljati zvina gležnja,
potemtakem z njo ni moč delovati na karkoli materialnega (telesnega,
utelešenega), pač pa le na tisti "nekaj", ki je (večini NEVIDEN,
zaradi tega večina tudi dvomi v njegov obstoj, v to, da deluje/vpliva na nas)
"nekje notri", in ki na samem začetku (ob rojstvu) "tam
notri" NI BIL, pač pa so ga, "neki" (in vsi, ki so to priložnost
imeli) naknadno v nas polagali, in ga tako dobro položili, da nam sedaj -
povzroča težave!!!! Ker, je vrag, če se napačno naučim, bom nenehno napačno
tudi počel, pa mi bo to delalo težave (saj se strinjaš s tistim, da je neznanje
manj škodljivo od - domnevnega znanja?!)...
In ta
"nekaj", kar nam dela težave, so v nas lahko položili z enim samim
sredstvom (z istim, s katerim lahko - povzročeno - okvaro tudi popraviš), z
BESEDO... seveda, ker je niso znali (te besede) PODKREPITI Z ARGUMENTI, Z
DEJSTVI, KI VZDRŽIJO LOGIČNO PRESOJO, so jo PODKREPILI S (PRI)SILO (pri-sila ni
samo "fizična", pri-sila sta lahko tudi "bog, ki bo kaznoval"
in "hudič, ki bo kazen izvršil"!!!)... in posledice bom nosil (tako
sam, kot moje okolje, naj/ožje in naj/širše, kateremu se izkazujem) do konca
svojega življenja, razen... če se ne odločim "znebiti se teh lastnih
težav" in izberem tako pravi način te "znebitve", kakor tudi pravo
pot... ki, žal, nikakor ni v samoprepoznavi (samodklanjanju), kajti samega sebe
"od nekdaj" poznam, in vse, kar počnem, mi je povsem samoumevno in
normalno (šele skozi primerjavo različnih okoliščin lahko o normalnosti iste
vsebine presojam)... in, ni treba verjeti, a kakšne banalne stvari je moč
razkriti, kadar človek misli, da je nekaj (na/pri njem) normalno, potem pa,
šele prek pogovora, ugotovi/š, da je natanko toliko normalno, da - terja
pregled pri zdravniku (tudi tistem, ki "le" težave telesa ugotavlja),
in ugotavljanje vzroka - nenormalne normalnosti...
Obstaja,
nevidno, pa še kako, zlasti tisto, o katerem večina - "ne verjame",
da obstaja. In niti toliko ne pomisli: če tega "nevidnega" ne bi
bilo, kako bi ga potem uspeli - popravljati?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar