ponedeljek, 27. julij 2015

Smiselnost nekega početja...

Sleherno početje mora imeti (če želim, da je smiselno) že v osnovi (torej še PREDEN se ga lotim izvajati!) opredeljeni vsaj dve stvari: svoj NAMEN in svoj CILJ. Zvečine rado oboje kar poenotimo, in domnevamo, da "kakovost" namena (že) zadošča za "kakovost" cilja, a, žal, v veliki večini primerov - temu ni tako. Če poenostavim...

Kadar se odločim graditi hišo, takrat je moj namen "izgraditi hišo" (torej je namen neka vsebina, ki priča o moji potrebni aktivnosti, usmerjeni v realizacijo zastavljenih želja/snovanj/načrtov...), in šele takrat, ko mi je uspelo zaključiti proces izvajanja tega namena, sem dosegel cilj ter "hišo izgradil". Zdaj pa...
V kolikor sem vešč gradnje, v kolikor razpolagam z vsemi potrebnimi materiali, orodji... potem uspem celo postaviti takšno hišo, s kakršno bom znal biti zadovoljen, in bodo z njo zadovoljni tudi vsi tisti, ki so (po neki službeni dolžnosti) zadolženi za nadzorovanje izvedbe gradbenih del...
V kolikor pa bodisi nisem vešč, ali ne razpolagam z vsem potrebnim materialom/orodjem (ali pa NE ŽELIM razpolagati, ker se odločim, da bom pri gradnji "varčeval", pa ne upoštevam obstoječih varstvenih opredelitev... ne "armiram" na ustrezen način, varčujem s cementom...)... takrat se mi praviloma dogaja, da imam (še preden mi jo uspe izgraditi, kasneje pa še toliko bolj) realne možnosti za to, da se bom nekoč - soočil s posledicami lastnega neprimernega ravnanja... (in ni bilo malo primerov, v okviru katerih so se razne zgradbe dobesedno "sesedle vase" zaradi nepravilnosti pri njih gradnji).

Pomeni, če obravnavano vsebino prenesem (z gradbišča) na raven nekega sobivanja, da ni dovolj želeti BOLJŠI, LEPŠI, PRAVIČNEJŠI svet, pač pa je potrebno najprej razpolagati z "veščino gradnje lepšega sveta" (za le-to najprej potrebujem zmožnost dojemanja obstoječega, možnega, želenega sveta... torej kar TREH - po vsej verjetnosti - RAZLIČNIH PODOB sveta, med katerimi moram znati razlikovati predvsem po vprašanju ugotavljanja možnosti njihovega nastanka/obstoja), zatem pa potrebujem tudi "potrebno orodje in material", da bom svet, ki sem se ga namenil izgraditi, tudi izgradil natanko tako, kakor sem si ga zastavil graditi. Koliko nam to uspeva, sproti, o tem naj presoja vsakdo zase...

PRVA TEŽAVA, ki nastopi pri izkazovanju neskladnosti med našimi nameni, in cilji, do katerih se dokopljemo, je v tem, ker VSAKDO vidi lepši, boljši, pravičnejši svet IZKLJUČNO v podobi sveta, ki je "meni (in zame) najustreznejši", pri tem pa pozablja na eno samo malenkost - na svetu ljudje živijo v milijardah, in ni objektivne možnosti za to, da bi vsak posameznik svoj svet (sebi ustrezen) imel, pa se je potrebno znati - dogovoriti glede sobivanja na enem samem planetu!

DRUGA TEŽAVA, ki je le logično nadaljevanje prve, je prepričanost v to, da nam že samo dejstvo, ki govori o tem, da "živimo" (in "spoznavamo" svet skozi svoje oči, pa s pomočjo poročil, časopisov... pravljic, nasedanj raznim pastirjem...), zagotavlja potrebno znanje tako o nas samih (torej znanje "o človeku, kot bitju, o njegovem izkazovanju/delovanju znotraj skupnosti"), kakor tudi o tistem, čemur pravimo so-bivanje, družba/država/svet. Obenem pa temeljimo (ne da bi se tega sploh zavedali) na "prepričanjih" (na nekih že stoletja/tisočletja povsem zabetoniranih navodilih/smernicah, ki ne upoštevajo/niso zmožne upoštevati niti tega, da se "svet" nenehno spreminja... pa bi se moralo spreminjati tudi naše - poznavanje sveta!), ki nas obenem OMEJUJEJO, hkrati pa nam, zaradi lastne pomanjkljivosti, zaradi nedojemljivosti, predstavljajo temeljno oporo v življenju, oporo, brez katere bi se, preprosto, na "poti skozi življenje" še bolj zmedeno obnašali, kot se sicer, in se še bolj izgubljali/izgubili, kot se že itak.

Osnoven napotek, ki ga slehernik zlahka spozna na lastni koži (čeprav se ne zaveda najbolje, čemu se je spoznanje izkazalo), je v tem, da - če ne znaš, potem ne znaš... če zmoreš razumevati, potem povprašaj in se skušaj naučiti... če se zmoreš učiti, potem se nauči, da se s potrebnim znanjem/veščino opremiš... in šele takrat, ko ti to uspe, se loti - graditi hišo... so-bivanje, družbo, državo, svet... v nasprotnem se zlahka utegne zgoditi, da bo zaradi šlamparije... še ena zgradba več, ki se bo v prah sesula!

Ni komentarjev:

Objavite komentar