nedelja, 12. julij 2015

Pisemska...

Vse se je začelo z Evo in Adamom. Znašla sta se, nekoliko nespodobno oblečena, a kljub temu, sredi čudovite dežele, Raj imenovane. Bilo jima je toplo v podplate, pa sta kar bosa občutila mehkost zelenečih trat, ko sta razigrano tekala skozi svobodo, v kateri jima je bilo vse dovoljeno, z izjemo tistega, kar je bilo s prepovedjo zaščiteno - pred njima.
Porojena sta bila za zametek vrste, in v njiju je poroditelj vse svoje upe položil, meneč, da sta vredna njegove ustvarjalnosti, pa da se bo z njima, in njunimi otroci, lahko nekoč celo ponašal. A jima je kljub temu, zgolj za vsak primer, zabičal, naj ne hodita v njegov sadovnjak, in naj v njem nikarte sadežev ne trgata, kajti le-ti so - njegovi! In nihče nima pravice po njegovem svojih rok stegovati, pa svoboda gor ali dol, ampak takšne jima že ni dal, da bi kar po svoje smela...
In sta živela, neomejena znotraj prepovedi, kar nekaj časa in vse do tedaj, dokler ju ni, od silne razigranosti, zažejalo. Kakopak, bili so potoki, ki so v dalje žuboreli, ampak - človek nikdar ni dovolj previden, voda bi znala biti onesnažena, in bi prebavne motnje povzročila, brez papirja, pa, saj veste, z lapuhovim listom, ali podobnim pripomočkom, zadnjici niti ne tekne najbolje, in... in sta se izognila, skušnjavi, da bi si v potoku pogasila žejo! Nekaj časa sta razmišljala, kaj jima je storiti, se ozirala proti še višjemu delu neba, da bi opredelila koliko je ura... slišala sta namreč, da v Fructalu šele ob sedmih odpirajo, pa, če drugje ne, potem bi lahko skočila dol, in kupila liter, morda dva jabolčnega soka...
In ko sta tako razmišljala o tem, kaj jima je početi, se je oglasil črv skušnjave! Pravzaprav ni bil črv, tudi glista ne, le kača, ki se je pojavila iz neznane smeri, zgolj zaradi tega, da bi zdraho povzročila! Bržčas je hudič s tem, če že imaš svojega pastirja, pa se drugi pojavijo, in te želijo tvojemu odvzeti, da bi te zase in sebi imeli, ampak, kakorkoli že, kača bi ne bila kača, ko ne bi začela prav po kačje sikati, in nagovarjati že krepko žejne dvojine, naj si pomaga, ker je še dolga do takrat, ko bo v Fructalu mogoče...
Razmišljala sta, nekaj časa, o predlogu, ki jima ga je dala samica plazilca, torej plazilka, se demokratično usklajevala, nato pa je usoda hotela, da je tisti, ki je bil za glavo ustvarjen, lepo ob strani stal, medtem ko se je njegovo rebro v akcijo podalo. Kako bi drugače, babe so itak zato na svetu, da dedce ubogajo, pa tudi - mar ne pravijo, da tri vogale podpirajo, in, če jih res, naj tudi odgovarjajo zanje! In je bilo tako, da je zvita kačja beštija z jabolkom (takrat še niso kuhali predvolilnih golažev!) podkupila naivnost volilnega telesa, pravzaprav kar obeh, tistega zglavnega, in tistega zrebrastega, in se je zgodilo prav tisto, kar se ne bi, ko bi oba prisotna zares spoštovala omejeno lastno svobodo, in bi svobodna upoštevala vse prepovedi, ali vsaj tisto, ki jima je prepovedovala svobodno voljo po jabolku!

Nadaljevanje poznamo pravzaprav vsi: 1. Raja že dolgo ni več; 2. razgaljeno oblačenje je limitirano; 3. kače smo, iz maščevanja, malodane iztrebili; 4. da bi nadomestili boleč učinek jabolčnega odziva, smo posadili vrsto sadovnjakov, in ustvarili številne nove vrste, med katerimi so določene malodane brez okusa; 5. s Fructalom je tako-tako; 6. na predvolilni golaž pa tudi ni več računati, ker flancate namesto njega ponujajo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar