Najprej
prošnja: poskusi se "prebiti" skozi zapisano, vse do konca! In
poskusi vsaj - razmisliti, kajti: ne, ne zapisujem, ker ne bi vedel kam s samim
seboj, in ne zapisujem v zabavo! A zapisujem, praviloma, žal - zaman.
Poglej,
takole je s tem: če se ne počutiš neprijetno, če te nič ne stiska, grize
takrat, kadar se z menoj pogovarjaš o vremenu, športu, hrani, zabavi,
znamkah... potem pomeni, da se zmoreš pogovarjati z menoj, in to pomeni, če
sledim logiki, da v meni ne vidiš prav nič neprijetnega, nečesa, kar bi te že v
naprej in stalno odbijalo... kar pomeni, da - te ne odbijam (kar tako in sam po
sebi, zaradi tega, kakršen sem).
Če začutiš
težave, že omenjen stisk, grizenje, občutek neprijetnosti... takrat, kadar se pogovarjava
o pomembnejših stvareh, o človeku, na primer, in o načinu, na katerega živimo,
pomeni (če se spomniš ugotovitve, da te sam po sebi ne "motim"), da
te moti - VSEBINA, O KATERI SE POGOVARJAVA (kajti jaz se nisem prav nič
spremenil in sem natanko takšen, kakršen sem bil takrat, ko sva se pogovarjala
o športu, vremenu...). Zdaj pa takole...
Zagotovo si
že slišal/a o "notranjem boju". Dopuščam možnost, da ne veš najbolje,
kaj to je, in potem tudi tega ne, na osnovi česa se poraja, ter kako se izkazuje,
a upam, da ti dopuščaš možnost, da "nekaj na tem notranjem boju je",
sicer ga sploh omenjali ne bi. In da dopuščaš tudi to možnost, da so tisti, ki
so si "izmislili" ta "notranji boj" vsaj na nekem področju
"pametnejši" od tebe, pa so (si) ga zmogli zamisliti/izmisliti, in so
si ga zamislili in izmislili celo tako, da je njihova ugotovitev celo -
obstala!
Notranji
boj se dogaja - kje, v "vesolju"? Da, dogaja se tudi v vesolju,
vendar ne samo v njem, pač pa znotraj SLEHERNE POSAMIČNOSTI, torej tudi - znotraj
mene/tebe/nje(ga)... pa čeprav jaz/ti/on(a) ne poznava njegovih razlogov, in se
niti tega ne zavedava, čemu se ta boj odvija, na osnovi česa se "nekaj v
meni" tepe, bojuje z nekim drugim "nekaj v meni". Ampak - to je
že stvar dojemljivosti, ki (tudi takrat, kadar jo je moč ugotoviti) zmore
izključno na temelju spoznanega, ugotovljenega...
Vrniva se k
"vsebinam", ki so sporne v najinem pogovarjanju, in ki ti dajejo
(napačno) misliti, da je krivda za neprijetne občutke, katere doživljaš (ob
meni) moja (ter se ne zavedaš tistega "svet je tak, kakršnega vidim",
torej se ne zavedaš preprostega dejstva, da razumevaš in sprejemaš izključno v
okvirih lastnih zmožnosti razumevanja in sprejemanja, pa je potemtakem
težava - v TEBI)...
V kolikor
te neka vsebina "teži" (teži pa te povsem PODZAVESTNO... ko bi se
tega "teženja" zavedal, bi ga skušal odpraviti!), potem te
"teži" samo zato, ker se ob tej vsebini V TEBI BIJE - NOTRANJI
BOJ!!!! Po eni strani "čutiš" (podzavestno, se ne zavedaš), da
obstaja "nekaj", kar je drugačno od tvojega
stališča/mnenja/prepričanja (in o tem "drugačnem" ti pripovedujem
jaz), po drugi strani pa "VEŠ", da je svet izključno takšen,
kakršnega so ti pojasnili in ti to svoje pojasnilo (dobesedno) vsilili, in to
kot - EDINO pravilno, EDINO dopustno, EDINO sprejemljivo... pa čeprav, absurd
prve vrste, NOBENA ABSOLUTNA RESNICA, NOBENA UGOTOVITEV, KI JE ZAPOVEDANA ne
vzdrži takrat, ko jo prenesem v "resnično življenje" in ko ji s
konkretnimi primeri DOKAŽEM, DA NI ABSOLUTNA IN EDINA, še več, dokažem, da
sploh - resnica NI !!!
Pomeni, če
prevedem: TVOJA tesnoba je TVOJ problem, je le znak tega, da se v tebi odvija
nek notranji boj (na osnovi katerega niti slučajno nisi zadovoljen, pa čeprav
se lastnega nezadovoljstva niti ne zavedaš... a ga izkazuješ, z bolj
"zategnjenim" načinom življenja samega sebe!), medtem ko
"jaz" nastopim zgolj v vlogi nekakšnega "kazalca", ki ti
(na) težavo pokaže... in je grd samo zaradi tega, ker ti jo je pokazal.
Razmisli:
boš rešil karkoli, kar te muči, tako (kot majhni otroci, ki se
"skrivajo"), da boš (za)mižal, si še roki čez oči položil... in
izustil tisti simpatičen "ne vidiš me, ha-ha"?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar