Ogenj in voda...

Baje se ne marata, ta, ogenj in voda, sploh slišati nočeta, drug za drugega, kaj šele, da bi skupaj znala...

Ko bi bil sam ne-lump, bi me lumpi motili, že od daleč bi jih zavohal, in jih ne bi želel v družbo sprejeti, takšne lumpaste... in bi še kako vedel, da so lumpasti (ko bi me lumpavost dejansko motila!), kakor vem, da je nekdo (za razliko od mene) črn ali rumen ali rjav... kakor vem, da nekdo (za razliko od mene) nek drug(ačen) jezik govori... kakor vem, da se nekdo (za razliko od mene) nekemu svojemu, ne-mojemu bogu klanja...

Ko bi sam ne videl CILJA, celo SMISLA v denarju, bi me motili tisti, ki se za njim pehajo, ker bi vedel, da mi ta denar ne daje tistega, kar zares potrebujem, pač pa le tisto, s čemer si zmorem odsotnost lastne zmožnosti kupovati, pa do sanj priti, prek denarja in z-njim-kupljenega, ker jih nimam, teh sanj, zares lastnih, nekih prav-svojih, od sanj preostalih drugačnih... in bi zavračal tiste, ki mi o denarju govorijo, češ da je pomembno predvsem imeti-dovolj-in-več-denarja...

Ko bi bil sam drugačen od teh, ki so mi všeč, ker v njih sebe vidim, potem bi tudi drugačne izbiral, takrat, ko mi izbiranje ponudijo, in bi, posledično, tudi drugačen svet pogojeval, oblikoval, ustvarjal...

KO bi bil tisto, kar nisem... a menim, da sem. In je težava, v tem, kajti...

Znam ugotoviti, da me življenje tepe, a ne znam vzroka za ta tepež najti, ker ga povsod drugod iščem, kot tam, kjer bi ga moral, pri samem pra-vzroku, pri/v sebi, torej! Pa... ne pomaga, lahko hitim popravljati napravo kolikor se mi da hiteti, a dokler bom popravljal vse ostalo (in ne tisto, v čemer tiči vzrok okvare), bom, v najboljšem primeru, pokvaril še tisto, kar deluje.

Ni čudno, da VSELEJ ekonomska "kriza" nezadovoljstvo porodi?! Ni čudno, da VSELEJ to nezadovoljstvo (porojeno z "mojim" slabšim materialnim stanjem) porodi nestrpnost do nekih "drugih" (ki so, seveda, "krivi" za to, da je "meni" slabo)?! Ni čudno, da to nezadovoljstvo (zaradi slabega materialnega stanja) in ta nestrpnost (skozi katero na neke-druge-krivce kažem) VEDNO sovraštvu poti sprostita?! Ni čudno, da potem to sovraštvo v pobesnelost, dokončno, popelje, pa začne pobijati, rušiti... vse(m), tudi mene in meni?! In, še najpomembnejše: NI ČUDNO, da sem tako BUTAST, da tega "kroženja" (NIKOLI) spre-videti ne zmorem?!!! Pa hodim v šolo, baje celo "znam" (iz generacije v generacijo več, menda), a - nenehno natanko eno in isto počnem?!

Ne vem, imamo premalo "vode", ker - ognjenih nikoli ne umanjka?!