Pasji
psihologi (sicer ne vem, kako jim uspe do pasje psihe seči, in nisem prepričan,
če razumejo pasji hov-hov, da bi lahko ugotovili tudi to, če so zares sploh
kamorkoli segli), in zlasti tisti, ki napredujejo v pasje učitelje, v svojih,
pasjih, šolah učijo... da je potrebno "psu dajati naloge/navodila... in ga
zaposlovati, ker... se pes na tak način igra, mu je v zabavo..."
Poskusimo
takole:
- temeljna
"namenitev" psa zagotovo ni ta, da bo živel v nekem majhnem prostoru,
omejen (tako prostorsko, kakor glede možnosti "udejanjanja
radovednosti", trošenja energije, druženja...) in dobesedno (v svoji
volji) odvisen od njegovega lastnika, ki mu bo (tako ali drugače) pripovedoval
o tem KAJ SME početi, KAKO MORA početi in KOLIKO ČASA bo to počel... pač pa
prav nasprotno: pes je v svoji "naravi" žival svobode, in če karkoli
vem o volku (pasjem predniku), potem moram vedeti tudi to, da volk... teka naokoli
in po dokaj velikem področju... živi tako, da (vsaj) skuša uveljavljati svojo
voljo (zato prihaja do občasnih trenj, ker vodilni samec ostalim volkovom ne
dopušča - odločanja... ABSURD: ko bi ga dopustil, takrat pa bi bilo še slabše,
kajti ne bi prišlo le do občasnih trenj, pač pa bi tudi volkovi imeli
"demokracijo"...)... in počne sila različne stvari, predvsem pa jih
počne - kot volk (in kot si volk "zamišlja" svoje početje)!
Pes pa je,
v nekem stanovanju/hiši/vrtu dobesedno prikrajšan za tak način življenja,
UKRADLI so mu DEJANSKO MOŽNOST IZBIRE (ja, je že res, lahko izbira znotraj
tistega, za kar se je LASTNIK ODLOČIL, da je sprejemljivo, dopustno, pravilno,
ne more pa izbirati znotraj MOŽNOSTI, KI SE MU PONUJAJO... kaj
praviš, je kuža bolj zadovoljen, ko cvili na svoji strani ograje, medtem ko se
neka pasja lepotička v mimohodu razkazuje, ali bi bil ZARES SREČEN šele takrat,
ko bi lahko k tej lepotički - stekel?!!!!!!... kaj praviš, je zadovoljen, ko
gleda, kam bo svojo kost zakopal, da bo nagonu ustregel, in ga kregajo, ker je
spet zelenico uničil... ali je srečen, zares srečen, šele takrat, ko se ves
blaten po tacah, smrčku, ma, ves blaten do ušes, pritepe "od nekod"
in je njegova kost tako zelo na varnem, da tega "varnega" marsikdaj
celo sam ne najde več?!)... in potem, ker ni najbolje srečen, se POJAVIJO PASJI
PSIHOLOGI, pa temu kužeku "pomagajo" tako, da gospodarju naročijo,
NAJ GA ČIM BOLJ ZAPOSLI, naj ga čimbolj žene v razne naloge, da bo kuža imel
ČIM MANJ SVOJEGA ČASA, prostega, v okviru katerega bo skušal biti le
KUŽA. takšen, kakršen je po svoji naravi, in - manj ko bo kuža
tisti PRAVI KUŽA, manj časa bo nezadovoljen, ker ne sme/zmore početi PRAVIH
pasjih stvari (in ne tistih "pasjih stvari", za katere
gospodar-človek meni, da so pravilne/dopustne/sprejemljive)... in če je pomoč v
tem, da nekomu misli preusmerjaš drugam (obenem pa nobenih nepravilnosti ne
odpraviš), potem je to natanko takšna pomoč, kakršna PRAVILOMA poteka znotraj
ljudi...in ne samo v njihovem odnosu do psa, pač pa tudi do nekih drugih
(katerim tozadevno pomagajo, a jim ne odpravljajo težav!!!!!!!) in tudi v
odnosu do samih sebe!
- in
poskusimo tudi takole: kaj praviš, se bolj "zabavno" počutiš takrat,
ko počneš stvari, ki TEBE veselijo, ko jih počneš NA NAČIN, ki TEBE veseli, pa
toliko časa, dokler TEBI to početje prija... ali se bolj zabavaš takrat, kadar
ti nek DRUG govori o tem KAJ boš počel, KAKO in KAKO DOLGO?!
Pojdimo
dalje, zaenkrat smo (upam da) ugotovili samo to, če je NAŠE DOJEMANJE
"svobodne izbire" (posledično tudi raznih občutij in
"resnic") zares pravilno...
Zdaj pa si
skušaj predstaviti tudi sledeče... in zapisoval bom o "pasjem
vzgajanju"...verjemi, ni nikakršne razlike v POSLEDICAH, ki jih povzroča
"pasje" ali "človeško vzgajanje"...
Kužka želim
naučiti tisti vražji "sedi" (ali vražji in docela NEUMEN... če je
umen, potem me zanima: čemu je potreben???! -
"tačko daj") in - kako to "počnem"? Preprosto: Redno
mu zaukazujem naj sede (saj ne, da kuža ne bi
znal sesti, zna, to pokaže vselej, kadar začuti željo/potrebo po tem, da
sede!), pri tem si pomagam z različnimi "vzgojnimi prijemi" (da bi
žival "prepričal", da je ZANJO MOJA VOLJA pomembnejša od njene!!!!...
pomeni, da mu, če povsem preprosto, "UBIJAM VOLJO", mu ODVZEMAM PRAVICO
DO SVOBODNE IZBIRE), med katerimi so "lepši" in "grši"
(kolikor se, kadar je beseda o PRISILI, sploh da o "lep(š)em govoriti), pa
mu bodisi "samo" zadnjico potiskam k tlom (da mu "dopovem, kaj
od njega JAZ pričakujem), ali pa ga, če sem takšen (in NI JIH MALO!!!), celo
udarim, če ne uboga... in to počnem toliko časa, dokler pes ne popusti in se
ODREČE LASTNI IZBIRI ter postane - UBOGLJIVO BITJE, ki na MOJO KOMANDO živi
neko (baje) SVOJE ŽIVLJENJE... in dokler je v okviru tega "svojega"
življenja priden, ga celo kaznoval ne bom, ga bom, morda, tudi pobožal v
nagrado (ker je priden "robotek") in mu "priboljšek"
namenil... a bi ta kuža vse te priboljške za enega samega zamenjal, takoj, za
tistega, ki mu lahko rečemo: MOŽNOST IZBIRE IN MOŽNOST ŽIVETI PO SVOBODNI VOLJI!!!!!!
In natanko tako
človek deluje tudi takrat, ko (baje) vzgaja... pa sploh ni čudno, da smo
vsesplošno zadovoljna bitja, da "sebe" niti iskati ne znamo (kaj šele
najti), da se še najvarneje počutimo znotraj skupin, ki delujejo po istih
VZORCIH/KALUPIH, kakršni so tisti, v okviru katerih so nas
"vzgajali"...
Ah, ne, se
bo kdo oglasil, pri psu je drugače, pes se, za razliko od človeka, ne
zaveda, pes ni, za razliko od človeka, zavedajoče se bitje, in
še zdaleč ne razumsko!!!
Če si tako
odreagiral/a, potem se zamisli, najprej, nad lastno NEZMOŽNOSTJO LOGIČNEGA
SKLEPANJA, kajti: ko pes ne bi bil (na enak način celo, kot večina ljudi!!!!!)
"razumsko bitje", potem NE BI MOGEL RAZUMETI, KAJ OD NJEGA ŽELIŠ, in
ne bi mogel "sprejeti" niti te ugotovitve, da je (ob idiotskem njegovem
gospodarju in prav zaradi idiotskega njegovega gospodarja) bolje zanj, da uboga
(in se izogne neprijetnostim) ter v miru "svobodno živi v okviru vseh
omejitev, ki so mu svobodo VZELE"... in ko ne bi bil (spet, natanko
toliko, kot je večina ljudi!) "zavestno bitje" (da bi se zavedal
razlike med "ko ne ubogam" in "ko ubogam"), ne bi popustil
zahtevam/pričakovanjem/prisili, pač pa bi (po)iskal neke druge možnosti,
katerih pa (in tudi tega se zaveda, ker vidi, da "nima kam...
drugam") nima, njih obstoja (vsaj zanj, za sebe-psa) ne vidi.
Res je, ne
samo, da TUDI "zavedajoča se" (ko bi se res, ne bi navednic
postavil!) in "razumska" bitja, imenovana človek, delujejo po natanko
istih principih ("vzgojnih", bolje: dresurnih!), pač pa, žal,
delujejo PRAVILOMA (in skorajda brez izjeme).
Pa verjem,
če zmorš! A medtem, ko ne verjameš... razmisli malo o tistem "kruha in
iger"... pa o "miru", ki zavlada vsevprek, v času svetovnega
nogometnega prvenstva...
Ni komentarjev:
Objavite komentar