Uvodoma:
vera (meni) ni zgolj "verjeti v boga", pač pa mi je za opredelitev
"vere" kot take pomemben sam "način delovanja posameznika",
bolj konkretno: kadar, preprosto, zgolj VERJAMEŠ v nekaj, karkoli, in se sploh
ne lotiš preverjati, če je to, v kar verjameš, ustrezno dejanskemu, takrat -
veruješ (si vernik).
Marx: Vera
je opij za ljudstvo.
KO bi bilo
samo to! Namreč, pri drogiranju pride do "zadevanja", pa si
drogiranec neke podobe ubežanja-od-stvarnosti ustvarja (in se, groza, kasneje
zopet MORA vrniti v "življenje"), si neke težave lajša (obenem,
absurd, si prav zaradi tega druge povzroča!), v bistvu - slepi samega
sebe...
KO bi bilo
"nekritično verjeti" samo v podobi (samo)slepitve, bi bilo še dobro,
ampak... je predvsem OPORA, ki jo potrebuje vse, kar lastnih temeljev nima.
Ni komentarjev:
Objavite komentar