Žival - človek - nagrada - plačilo...

Žival dela zaradi nagrade... sem slišal med nekim pogovorom... človek pa ne. In me je zamikalo, da preverim - drugi, zaključni del slišanega. A pred tem... ma, bo najbolje kar z začetkom začeti!

Če tistemu, kar dajemo živali zato, da nas bo (tudi v bodoče) ubogala, rečemo nagrada ali plačilo, je popolnoma vseeno, razlika je, bolj ali manj, v poenostavljanju, kajti:

- če "nagrajujem", potem to počnem, da bi posebnost nekih odlik izpostavil, pa tistemu, kateremu nagrado izkažem, te, njegove odlike, za spoštovanja vredne izpovedal, pomeni: KO bi psa nagrajeval, potem bi cenil NJEGOVE lastnosti, ki obstajajo same po sebi in se takšne tudi izkazujejo (primer: pes se zna uleči sam od sebe, in se tudi bo ulegel, ko "se-mu-bo-ležalo", pa bi si potemtakem - če bi "jaz-ki-nagrajujem-njegove-dosežke" izkazoval dosleden odnos do določene, konkretne vsebine/veščine/odlike, pasje, seveda, moral dosledno to veščino tudi nagrajevati, in ne samo takrat, kadar se pes uleže na mojo komando!)...

- če "plačujem", potem to počnem zaradi tega, ker je nekdo MENI (po mojem pričakovanju, naročilu...) nekaj naredil, torej zaradi tega, ker je nekdo POZABIL na lastne primarne oblike izkazovanja, in je ravnal izključno v smeri - zadovoljevanja mojih pričakovanj, v smeri "meni - ugajanja" (primer je zapisan že v prejšnji alinei, in ga zgolj "obrnem": psa ne plačam zaradi tega, ker "se-zna-uleči", pač pa ga plačam zaradi tega, ker je MENE UBOGAL in se ulegel natanko takrat, ko sem mu tako zaukazal!)...

- če pa PODKUPUJEM, potem moje zadovoljstvo nori od veselja, saj se zavedam tega, da ima pes dober spomin (ne zavedam se tega, žal, da ima celo boljšega od mojega, človeškega, ampak pustimo te "razumske" malenkosti...), in se zavedam, da s tem, ko imam nekaj, kar si pes želi, in ko mu s tem nečim "maham-pred-želečim-smrčkom", že v naprej sebi zagotavljam stanje, znotraj katerega psa "v-svoji-roki-držim", pa se bo odvijalo tako, da "če-boš-priden-boš-dobil-če-pa-ne-boš-pa-ne"... in tak sistem človekovega (ne tako redkega, tudi v ne-zgolj-do-psa) ravnanja je - povsem navadno IZSILJEVANJE, ozaljšano s PODKUPOVANJEM... dal ti bom (nekaj), če boš najprej ti meni/zame (nekaj)...

Zgolj za uvod, da vemo o tem, KAJ zares POČNEMO... in da se zavedamo, v kakšni vlogi smo, kadar to počnemo... vem, nič napačnega, bomo menili, to pa je povsem normalna stvar... ŽAL je celo res, da tako to "razumemo", izkazujemo, da - TAKŠNI tudi smo (bi se dalo na razlago o značajih preiti, takoj tu, v nadaljevanju, vendar - žabi žaba nikakor moteča ne more biti, moteče so lahko le žabe vkup, kadar regljaje mir preganjajo)...

In - k drugemu delu:

... kdor meni, da samo "žival" tako ravna, ima, v bistvu prav, obenem pa - nima prav. Mislim, če je dovolj umen, da tudi "človeka" kot žival obravnava, potem ima prav (kajti le rastline in "mrtva narava" se ne morejo odzivati na pričujoč način, ker nimajo potrebne količine "zavedati se"), če pa meni, da je človek nekaj drugega, kot žival ("ker govori"... malo drugače, kot govorijo ptice, psi, mačke... in sploh ne tako dovršeno, kot to počno delfini... "ker uporablja orodje"... resda takšno, s katerim lastne telesne pomanjkljivosti nadomešča, in zagotovo ne takšnega, kakršnega uporablja povsem "preprosta" sraka, ki oreh pograbi in ga na cesto položi, potem pa čaka, kdaj ga bo avtomobilsko kolo strlo.... "ker gradi"... resda ne iz lastne sline, kakor zmore pajek, in ne s pomočjo lastne sline, kakor zmore lastovica, in sploh ne tako "na-prosto-roko-dovršeno", kot zmore čebela... "ker piše"... resda tako, da niti za seboj ne zna brati, a krepko drugače, kot si med seboj sporočajo - celo uspešno, UČINKOVITO - živali... "ker misli"... bog pomagaj, pa prav bitje, ki ne zna misliti, drugim živalim to zmožnost odreka, ne vedoč, da se taisti pes, ki ga podkupujem/o, prav na podlagi "zavedanja vzrokov in posledic" miselno odloča med tem, ali bo nekaj naredil ali pa ne bo... "ker se zaveda"... določenih preprostosti, a niti samega sebe ne, in lastnega delovanja, in si ne zna razložiti niti tega, čemu bi se pes "slinil" krog nekoga, kadar "ve", da je napak ravnal, če ne ravno zaradi tega, ker se zaveda tega, kaj je storil...)... kakorkoli, če meni, da je "človek" nekaj drugega, kot žival, pa da zaradi tega ne posluje po sistemu "nagrade/plačila/podkupovanja"... potem: bi utegnil za hipec po/misliti, in se povprašati o dveh stvareh: KDO si je izmislil besede nagrada/plačilo/podkupnina ter ČEMU si jih je izmislil?! In, da bo lažji, razmislek:

- ko si bil majhen, zagotovo si slišal tisti "če boš priden, boš dobil bombon/liziko/sladoled/jurja/mobilca"... ali pa "če boš priden, boš smel to-in-ono... in, ne dvomim, verjetno to "metodo" tudi sicer poznaš, v običajnem "vzgojnem" procesu...

- v službo, domnevam, ne hodiš zaradi veselja do hoditi-v-službo, pač pa zaradi tega, da ti plačajo (ali vsaj da-bi-ti-plačali)...

- usluga po sistemu jaz-tebi-ti-meni pa ni prav nič drugega, kot udejanjeno izsiljevanje/podkupovanje, kajti "jaz-bom-tebi" (če na tak način poslujem) samo do tedaj, dokler boš tudi "ti-meni"... sicer pa: saj veš, vsakodnevno poslušaš o tem, da je položaj mikaven tako za jemanje, kakor za dajanje podkupnine, pa višje ko si, bolj sproščenega se počutiš, in bolj si samemu sebi (pravemu) podoben...

Žal, a že sama logika mi izpove: ko ne bi vedel, kaj živali "očitam", ko ne bi prepoznaval (no, tako, kakor kot "človek" zmorem), ne bi ugotovil... vem pa zgolj o tem, s čemer tudi sam razpolagam, in prepoznavam, kar sam premorem...