NIHČE
se ne rodi z vedenjskimi težavami...
Obstajata
dve vrsti tistega, kar pod tem terminom obravnavamo:
-
"vedenjske težave", ki jih človeška preprostost kot težave dojema,
saj ni zmožna, ta preprostost, spoznati tega, da ima sleherno bitje
pravico do tega, da je TO, KAR JE (baje
se za to celo "zavzemamo", a sprotno izkazujemo, kako nam to
zavzemanje zares leži in uspeva), obenem pa ta človeška preprostost ni zmožna
lastnega upoštevanja
RAZLIČNOSTI izkazovati, ker za nekaj takega - NI USPOSOBLJENA, česa takega (že
umsko) ni zmožna! Pa se kot
"vedenjska težava" porodi prav vse, kar "MENI" ne ustreza,
meni, ki niti te poštenosti ne premorem, da bi izkazoval tisto, za kar se (le v
besedah, lažno, dvolično) "zavzemam"...
-
vedenjska težava, ki se kaže v obliki DEJANSKEGA odstopanja od
"naravnega", v podobi določenega defekta, okvare, pa... na
primer: pes, ki po svoji naravi NI AGRESIVNO BITJE, postane agresiven... in,
kadar za to njegovo "agresivnost" ni kriva bolezen (dejanska okvara
"sistema"), in VEČINOMA NI kriva bolezen, sem za njegove vedenjske
težave kriv kar "JAZ", njegov lastnik/vzgojitelj, ki ga nisem znal
drugačnega od sebe vzgojiti! In, absurd, potem naj bi prav "jaz" (ki
drugače, kot v agresijo, ne znam) taistemu psu "njegove" vedenjske
težave" odpravljal... obenem pa lastne (samega sebe) ohranjal?!
So,
dejansko SO protislovja, v vseh stvareh, v vsej "naravi", neka povsem
logična, normalna protislovja, a edina IDIOTSKA, celo sama sebi namenjena, so -
IZKLJUČNO pri "človeku, razumskem bitju"... Mejduš, ko si ne bi na
račun raznih ajnštajnov (njih) razumskosti pripisovali!!!!!!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar