Biti,
zna biti, krepko je premalo,
za biti
ničesar ni, da bi ostalo,
ker
biti, zna biti, je sebi v namen,
vsak
sebi v namen pa projekt je zgrešen…
Biti,
zna biti, ni neka težava,
povsem zanj
odveč sta srce in pa glava,
vse
biva, kar biva, umetnosti ni,
v tem,
da do smrti obstaja, živi…
Biti,
zna biti, zna prst, in zna trava,
še drek,
na gladini, ko mir nek svoj plava,
a vse
to se daje, nečemu, gotovo,
zato,
da poraja, zato, da je novo…
Biti,
zna biti, le nič je do niča,
in čas
vsak o tem prav lahkotno izpriča,
če si,
potlej bodi, za hip, prepoznaven,
morda,
za nek jutri, celo obetaven…
Ni komentarjev:
Objavite komentar