V
iskanju, nenehnem, se pota krivijo,
ponujajo
mnoge, v neznano, smeri,
in vse,
prav do zadnje, pravilne se zdijo,
a ena
je tista, ki v pravo drži…
In zna
se, prav zlahka, tako pripetiti,
da hodiš
v slepo, celo do prevar,
še
huje, do konca se da izgubiti,
pa ti
za iskanje nikdar več ni mar…
Ne smeš
poleteti, takoj kar v daljavo,
ne da
pod korak bi napotil oči,
ob
dvomu nenehnem le dano je z glavo,
da
tisoč in en vprašaj se rodi…
In še
ko dospeš tja, na kraj, do spoznanja,
ne boš
si takoj med uspehe ga dal,
ga
rušiš, in če se temu ne uklanja,
takrat šele ga boš kot
pravo spoznal…
Ni komentarjev:
Objavite komentar