Jutri
pridem, Sera mala,
da podava
se v Volčjé,
da mi
spet boš kraljevala,
in, da
pelo bo srce…
Ti
kraljica, jaz oproda,
ti z
očesom, jaz v skok,
takšna
mora bit' usoda,
da smejoče
je otrok…
Biti
tata vselej prija,
zlasti
ko objem hiti,
in
bližina se odvija,
kadar
tu si, dete, ti…
Nič
solzic, nič slabe volje,
tukaj najin
svet živi,
najino
je še vesolje,
zvezdne
tvoje so oči…
Jutri
pridem, te pograbim,
še pojem
te, če bo moč,
sploh
ne veš, kako te rabim,
mi s
teboj je čas pojoč…
In
nekoč, ko tata mine,
tudi v
tebi bo ostal,
da
toplo v srce ti šine,
ko
spomin bo v dan pognal…
Ni komentarjev:
Objavite komentar