Piši, briši…

Piši, briši, uči se in muči,

boš morda nekoč celo kaj znal,

so do znanja mnogoteri ključi,

v šoli boš najmanjšega spoznal…

 

Piši, briši, in čim manj na pamet,

pamet v bistvu je premajhen dar,

voljna, mehka kaže se, kot žamet,

razumeti pa je trša stvar…

 

Piši, briši, kdo še sploh razlaga,

brez razlage moraš sam dospet,

spričevalo prav nič ne pomaga,

kadar je kot ti ga vidiš svet…

 

Piši, briši, dejstva govorijo,

njih besede znajo goljufat,

pa po svoje vsakomur svetlijo,

da na koncu ni ničesar znat…

 

Piši, briši, so zakoni skriti,

pa čeprav se vse po njih ravna,

le peščica zmore jih odkriti,

vse ostalo pa, preprosto – »zna«!