Res, ne maram laži!

Ne, res je, ne maram laži!

Tako so prozorne, in plehke, smrdljive,

nagnusne docela mi nesprejemljive,

z lažmi le gniloba hiti!

 

Gniloba pa, ve se, močno zaudarja,

še v nos gre s težavo, kaj šele v oči,

pa ni te nagrade, ni tega denarja,

da laž bi sprejemal, z menoj da živi!

 

Je tudi pri meni bilo kdaj zlagano,

priznam, bremeni me, še vedno, naprej,

še materi lastni, da ne bi končano

bilo ji življenje, tri mesece prej…

 

Ne, res je, ne maram laži!

Laž zlahka zaupanje zmore ubiti,

ob laži ni dano iskreno ljubiti,

pa mi do lažnivih sploh ni!

 

Jaz svojih bolj malo imam.

A vse so nadloga, ki vest mi le grize,

in ni, prav nikakor, mi dati jih z mize,

nasprotno, porajajo sram.