Čast

Ima en obraz, globoke oči,

in v njih da se videt do dna,

en jezik, ga vselej enako vrti,

in nos, da vonjave zazna…

 

Ne skriva pogleda, za hrbet ne gre,

in kakor trdi, tudi dela,

sloni na vsem, kar izkazala je,

brez hrbta bi ne preživela…

 

Ji ni v ponos, če napak stori,

nasprotno, do konca jo tare,

značilnost izključno nekakšne nravi,

in ne neke šole, prastare…

 

Jo redko je srečat, ni v občih rokah,

na cesti nikdar ne izvira,

in prav od vsega jo še najbolj je strah,

da kdaj se, v napaki, negira…