Bo, kakor bo!

Včasih se, žal, prav neljubo izkaže,

da z dveh bregov so trditve nasprotne,

niti ni treba, da kdorkoli laže,

je že dovolj, da predstave so zmotne…

 

Včasih se, žal, eno v dvoje razbije,

kar je držalo, razdvajat hiti,

in sploh ni treba, da kreg nek vzklije,

se spremeni, pa, preprosto, več ni…

 

Včasih, ta včasih, dovolj je utrujal,

resda še zdaj se pri moči drži,

ne bi v zaman ga klicaril, obujal,

včasih je šel, zdaj so v jutri poti…

 

In tudi jutri nek včasih postane,

kaj bo prinesel, le kaj pridodal,

le za korakom korak mi ostane,

bo, kakor bo, kot bom vedel in znal…