Jutro.
H koncu gre kava.
Roke
bolijo, hrbet, nogé.
Misel
za hipec v lenobnost odtava,
a jo
odženem, nekako bo že…
Kar bom
opravil, manj bo čakalo,
itak ne
zmanjka mi dela nikdar.
Jutri,
že zjutraj, pa pojdem po Malo,
in vse
ostalo bo šlo v nemar…
Res,
štiri dni mi ob njej ni počitka,
teci za
lumpo, razganja jo moč,
a prav
ob njej se napolnim užitka,
pa spet
bo lažje v delo gredoč…
Ni komentarjev:
Objavite komentar