Življenje,
od rojstva do smrti le up,
in v
njem raznolike, neštete so želje,
povsem
v zaman pade jih za cel kup,
da tu
in tam neka preraste v veselje…
Nenehno
k nečemu, nenehno bi rad,
nenehno
le sili, nenehno le vleče,
je
marsikdaj v dlani, a ni prepoznat,
preveč,
kar se skaže kot lažno blesteče…
In
teče, odšteva, za hrbtom vse več,
a želje,
kot nalašč, se še ne končajo,
visijo
nad glavo, kot bridek nek meč,
da upu
dodatno grenkobo zadajo…
Pa
bolje imeti je čim manj želja,
naj dobro,
če dano mu je, preseneti,
sicer
zna nabrati preveč se vsega,
kar
zmore, in hoče, zgolj voljo odvzeti…
Življenje,
priložnost, ki nudi se v dar,
prav zlahka
jo moč je prezreti, zavreči,
pa
mine, kot da je bilo ni nikdar,
nikamor
dospeti, ničesar doseči…
Ni komentarjev:
Objavite komentar