Sedim,
in potujem, kar s stola, seveda,
in vidim,
kar gledati hoče oko,
če se
pripeti, da nekje mi preseda,
nič
hudega, dolga je pot čez Zemljó…
Lahko
grem k pingvinom, lahko med delfine,
na Mars,
in še dlje, je brezplačen moj let,
med
neka plemena še čiste divjine,
takrat,
ko zaprija mi z njimi klepet…
Ni
daleč do Moskve, Hong Konga, Havane,
do stepe,
kateri kraljuje Tatar,
na
južnih plantažah obiram banane,
dočim
za preteklost mi v Petri je mar…
Ne, ni
mi še spati, ne rinem v sanje,
vse vidim,
in slišim, odprtih oči,
zamisliti
si, in živeti snovanje,
odstira
tančice, v neznano svetli…
Ni komentarjev:
Objavite komentar