Vem, a mi je žal

Vem, mi je docela jasno, a to ne pomaga,

je za marsikaj prekasno, je prepolna vaga,

vse življenje na dieti, ni prav vsega mi požreti,

zmogla si spočeti, kar mi ni sprejeti…

 

Vem, med nama je minulo, polno neke sreče,

se do konca je razsulo, prav nič več ne vleče,

smela sebe si imeti, in nato se sebi vzeti,

so zaman obeti, v temi tej ne sveti…

 

Vem, te sila je vodila, ko si zapustila,

želja bi te ne pustila, si se spremenila,

sem hudiča smel spoznati, ne pomaga se kesati,

vsak za svojim stati, in dolg poravnati…

 

Vem, se spet boš prikazala, ko se čas izteče,

sončno zopet se smejala, da še bolj zapeče,

nisem kratkega spomina, mi ne prija bolečina,

v marsičem edina, a le del spomina…